STA novice / Parlamentarni odbor podprl predlog zakona o elektronskih komunikacijah

"S prenosom te direktive se spodbuja povezljivost in uporaba visoko zmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, potrošnikom se olajšuje zamenjava ponudnika storitev, ki bo odslej brezplačna, zagotavlja se cenovno ugoden širokopasoven dostop do interneta, ki bo omogočal uporabo širokega nabora storitev za prav vse potrošnike, ne glede na njihovo lokacijo in dohodek," je članom odbora pojasnil minister, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič. Predlagani zakon, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, predvideva tudi vzpostavitev javnega sistema obveščanja in alarmiranja.

Kot je opozoril minister, Slovenija močno zamuja s prenosom te direktive, zaradi česar nam že grozi tožba Evropske komisije. Če zakon v sredo v DZ ne bo sprejet, bo Slovenija po njegovih besedah zagotovo obsojena na plačilo kazni, ki bi znašala od 710.000 evrov naprej, nato pa še dodatnih 5000 evrov na dan.

S tem zakonom bodo po Andrijaničevih besedah zagotovili tudi večjo pokritost države s širokopasovno infrastrukturo, in sicer bodo med drugim po nemškem zgledu uvedli možnost pokrivanja t. i. belih lis s satelitskim internetom. Z novim zakonom se bo okrepila tudi varnost internetnih storitev, predvsem z uporabo nabora orodij EU za kibernetsko varnost.

DZ je sicer prejšnji vladni predlog s tega področja februarja zavrnil v prvi obravnavi.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe je opozorila, da so v zakonu predpisani kriteriji za določitev dobaviteljev z visokim tveganjem ohlapni in deloma protislovni. Ob tem je poudarila, da dopolnila, ki so jih v zvezi s tem pripravili na vladni službi za digitalno preobrazbo in v zakonodajni postopek vložili poslanci koalicije, sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe in prispevajo k jasnosti.

Zakonodajno-pravna služba je izpostavila tudi del predlaganega zakona, ki uvaja nov razlog za možno predčasno razrešitev direktorja Akosa, zaradi zamud pri odločanju. V službi so pri tem opozorili na sorazmernost te rešitve v razmerju do položaja agencije kot samostojnega regulatornega organa. Na tem mestu dopolnilo ni bilo predlagano, a kot je pojasnila predstavnica zakonodajno-pravne službe, je bilo podano izčrpno pojasnilo.

Jani Möderndorfer (LMŠ) je med drugim spomnil, da je omenjena finančna kazen grozila že decembra, a se vlada takrat ni odločila za obravnavo zakona po nujnem postopku. Sporne se mu sicer zdijo predvsem določbe v zvezi z varnostjo omrežij in storitev, ki omogočajo izključitev določenega proizvajalca s trga in onemogočajo operaterjem v Sloveniji uporabo njihove opreme. Po prepričanju Möderndorferja so te določbe usmerjene proti podjetju Huawei, zakon pa tako med drugim krši ustavo glede pravice do podjetništva in svobodne gospodarske pobude.

Predlaganega zakona obenem ne bo podprl, ker posega v avtonomnost Akosa. Pogoji za razrešitev direktorja so v zakonu po njegovi oceni napisani preveč nejasno.

Zakona ne podpirajo tudi v Levici. Kot je poudarila Nataša Sukič, morajo regulatorni organi ohraniti neodvisnost in avtonomijo. Predlagani zakon bi sicer podprla, če bi šlo zgolj za prenos evropske direktive. Tako Sukičeva kot Möderndorfer sta ob tem napovedala, da se nameravajo za zaustavitev tega zakona poslužiti vseh možnih pravnih sredstev.

Glede na zagotovila ministra o izvedeni obsežni javni razpravi v okviru priprave tega predloga zakona pa je Bojana Muršič (SD) izrazila začudenje nad velikim številom pripomb, ki so jih vložile različne agencije, družbe in skupnosti. Prav tako je opozorila, da so obsežen sveženj dopolnil prejeli manj kot eno uro pred začetkom seje. Tudi ona bi zakon podprla, v kolikor bi šlo samo za prenos direktive.

Podporo predlaganemu zakonu pa je napovedal Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS. Kot je pojasnil, je bila evropska direktiva sprejeta leta 2018, v Sloveniji pa se je zakon začelo pripravljati januarja 2019. Po njegovi oceni je nemogoče, da bi bilo po treh letih razpravljanj, dopolnjevanj in usklajevanj možno doseči konsenz, ki bi bil sprejemljiv za vse deležnike.

Predlog zakona in vložena koalicijska dopolnila so na seji prejela zadostno podporo članov odbora.