STA novice / Ob rekordnih cenah pogonskih goriv iskanje rešitev za vzdržno cenovno politiko (zbirno)

Volatilne in nepredvidljive razmere na svetovnih trgih energentov so pretresle aktualne vojaške aktivnosti Rusije v Ukrajini in politične posledice, nanje pa vplivajo tudi napovedi, da bi ZDA in evropske države lahko uvedle prepoved uvoza nafte iz Rusije. To je povzročilo dvig cen pogonskih goriv na svetovnih trgih, ki so jih trgovci, ki cene običajno spreminjajo ob torkih, prelili v svoje.

V Sloveniji je bilo tako na bencinskih servisih zunaj avtocest, kjer so cene nižje, danes zjutraj za liter 95-oktanskega bencina treba odšteti med 1,555 in 1,564 evra, za liter dizla pa med 1,662 in 1,670 evra. Novica o podražitvi je v ponedeljek poskrbela za kaos na marsikaterem bencinskem servisu, z njih so poročali o veliki gneči, ponekod je dizelskega goriva začasno zmanjkalo.

Cene naftnih derivatov so v Sloveniji liberalizirane od oktobra 2020. V času regulacije je najbolj prodajani 95-oktanski bencin rekord dosegel septembra 2012, ko je bilo treba za liter plačati 1,576 evra, dizel pa oktobra 2018, ko je bilo treba za liter plačati 1,464 evra.

Vlada je zaradi naraščajočih cen pred kurilno sezono 9. novembra lani ponovno določila reguliranje cene kurilnega olja, s februarjem pa je do konca aprila znižala trošarine za neosvinčeni bencin, dizel, kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje. A to ni prineslo znižanj, saj znotraj cene goriva poleg trošarin in davkov ter marže glavni delež predstavlja cena surovine.

Vlada bo o možnosti novih ukrepov govorila v sredo, je napovedal gospodarski minister Počivalšek. "Skladno z intervencijo iz blagovnih rezerv se bomo odločili, kako zagotoviti vzdržno cenovno politiko v prihodnjem mesecu," je dejal. Vladni vrh je z vodilnimi v Petrolu, Mol in OMV o tem govoril v ponedeljek, po sestanku pa je premier Janez Janša zagotovil, da ima "Slovenija dovolj zalog naftnih derivatov, zato goriva ne bo zmanjkalo".

Obrambni minister Matej Tonin je danes ocenil, da bi se s tem, če bi se zavezniške države odločile za embargo na nafto in plin iz Rusije, vojno lahko najhitreje ustavilo, "tudi če nas bo nekoliko bolelo". Naftni trgovci bi poiskali nove dobavitelje, čas zakasnitev in težav v dobavah pa bi Slovenija po njegovih besedah lahko prebrodila z naftnimi rezervami.

Sproščanje blagovnih rezerv se lahko začne na podlagi vladnega sklepa. Država ima po zagotovilih zavoda za blagovne rezerve zaloge naftnih derivatov, ki bistveno presegajo 90-dnevno povprečno porabo v Sloveniji, vse zaloge so v realnih dostopnih zalogah in ne v obliki delegiranih zalog. Točne količine pa so tajni podatek, so povedali.

Vlada v te razmere "bo posegla in mora poseči", je danes dejal predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek. Kot je pojasnil, je OZS o tem v stalnem dialogu z vlado in drugimi deležniki. KGZS je medtem vladi predlagala, da se v primeru, da pride do motenj dobave ruskega dizelskega goriva in da zalog goriva v Sloveniji ne bo dovolj, kmetom za obdelavo kmetijskih površin zagotovi gorivo iz blagovnih rezerv.

Država kmetom povrne del trošarine na gorivo, in sicer prizna 200 litrov goriva na hektar obdelovalne površine letno. Kot je danes še povedal predsednik KGZS Roman Žveglič, pa si želijo tudi, da "bi bilo to gorivo brez trošarine, da je nekoliko cenejše in namenjeno izključno kmetijstvu".

V Levici so pripravili predlog zakona, po katerem bi vlada lahko tako kot pred prvo deregulacijo cen naftnih derivatov aprila 2016 znova regulirala te cene. "Predlog bomo danes poslali v podpis vsem poslanskim skupinam z željo, da se čim hitreje in s čim večjim konsenzom pride do rešitve," je napovedal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.

Rast cen naftnih derivatov pritiska že na tako naraščajočo inflacijo. Če se bodo cene nafte ohranile na aktualnih ravneh, bo to po oceni vodje analitike pri GZS Bojana Ivanca povprečno rast cen v tem letu povišalo za 1,5 do dve odstotni točki. Namesto 4,5 odstotka, kolikor je njihova ocena, ki ne upošteva aktualnih cen energentov, bi bila povprečna inflacija tako med šest in 6,5 odstotka.

Po njegovih pojasnilih tveganja, da se cene nafte in drugih energentov ter surovin obdržijo na aktualnih ravneh dlje časa, obstajajo. Ukrajina in Madžarska že ne izvažata več žit, možno je, da zahodne države prekinejo uvoz nafte in plina iz Rusije, Rusija pa bi se lahko odločila za prekinitev dobave zemeljskega plina, kar bi cene elektrike v EU pognalo še višje ter verjetno prispevalo k podražitvi vseh vrst energentov, v povratni zanki pa tudi nafto.

Energetski trgi so precej povezani, v energetiki je na kratek rok težko dvigniti proizvodne zmogljivosti, sploh pri jedrski energiji in energiji iz fosilnih virov, obnovljivi viri na kratek rok ne morejo nadomestiti izpada energije iz plina, alternativni viri zemeljskega plina v obliki utekočinjenega plina pa imajo omejitev v infrastrukturi, je povzel Ivanc iz GZS.