STA novice / Komisija DZ zavrnila predlagane dopolnitve poslovnika DZ

Predlog dopolnitve poslovnika DZ so v parlamentarni postopek vložile opozicijske SAB, LMŠ, SD, SNS in poslanska skupina nepovezanih poslancev, v obrazložitvi pa med drugim pojasnjujejo, da bi moralo, če je članstvo v poslanski skupini ob njeni ustanovitvi vezano na članstvo v stranki oz. kandidaturi na istoimenski listi, tudi obratno veljati, da je prenehanje članstva v politični stranki oz. istoimenski listi vezano na prenehanje članstva v poslanski skupini te stranke oz. liste.

Kot je uvodoma v imenu predlagatelja poudarila Maša Kociper (SAB), je situacija, v kateri poslanec ostane član poslanske skupine, kljub temu da je izstopil iz stranke, za volivce nevzdržna, saj se ob tem postavlja vprašanje, koga v parlamentu od takrat naprej predstavlja in zagovarja poslanec.

Trenutna ureditev, ki omogoča, da poslanec še naprej ostaja član poslanske skupine stranke, ni transparentna, zato ne čudi, da tudi civilna družba med drugim predlaga možnost odpoklica poslanca, je dejala Kociprova. Ob tem je še spomnila, da so posamezniki v proporcionalnem volilnem sistemu izvoljeni tudi zaradi stranke in da vez med poslanci in stranko ne more biti prekinjena v trenutku izvolitve.

Po besedah Kociprove sicer ne predlagajo, da bi predlagane dopolnitve veljale tudi za nazaj.

Član poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak se je v razpravi sprva skliceval na mnenje zakonodajno-pravne službe (ZPS) DZ, ki je med drugim navedla, da ustava določa, da so poslanci predstavniki ljudstva in pri svojem delovanju niso vezani na kakršnakoli navodila, poslanski mandat pa je izključno razmerje med volivci in poslanci kot njihovimi predstavniki.

Hršak je ob tem izrazil ogorčenje, da ob tem dejstvu sploh razpravljajo o predlaganih dopolnitvah. Kot je še prepričan, članstvo v stranki nima absolutno nobene zveze s članstvom v poslanski skupini. Hkrati je predlagateljem dopolnitve očital, da so predlog naslovili na vse poslanske skupine z izjemo DeSUS ter da jih moti zgolj dejstvo, da so prav nekateri njihovi poslanci po izstopu iz stranke ostali člani istoimenske poslanske skupine.

Predlagane dopolnitve pa je pozdravil poslanec Levice Primož Siter. Kot je spomnil, je ZPS v svojem mnenju podala formalno ugotovitev, da poslanski mandat ne pripada stranki. A po njegovih besedah kljub temu ostaja dejstvo, da kandidati v volilni kampanji predstavljajo tudi politično idejo stranke, njena načela, volivci pa jim tudi na podlagi naklonjenosti stranki podelijo poslanski mandat. Izstop iz stranke tako po njegovem mnenju v prevodu pomeni tudi nestrinjanje s politično idejo stranke, zato bi bilo smiselno ob izstopu poslanca slednjega nadomestiti z naslednjim kandidatom na listi.

Da je pomembno s kakšnimi vrednotami in načeli kandidat za poslanca vstopa v volilno kampanjo, je v razpravi izpostavila tudi poslanka LMŠ Tina Heferle.

Jože Tanko (SDS) pa je spomnil, da je odpoklic poslancev možen zgolj v večinskem volilnem sistemu, nikakor pa ne v proporcionalnem. Sicer pa meni, da bi bilo treba področje urediti sistemsko. Ob predlaganih dopolnitvah se namreč odpira vprašanje, kako bi se ob tem ravnalo v primeru poslancev, ki kandidirajo na listi stranke, a niso njeni člani, v primeru poslancev, ki prestopijo v drugo stranko ali v primeru nepovezanih poslancev. Podobno je menil tudi njegov strankarski kolega Janez Moškrič.