STA novice / Florjančič med prednostnimi nalogami izpostavil področje upravnih sporov

Podatki o delu upravnega sodišča v zadnjih letih namreč kažejo izrazito neugodno sliko, je poudaril. Povečuje se število nerešenih zadev in daljša povprečno trajanje postopkov, razlog za takšno stanje pa tiči tudi v prehitrem in prepogostem določanju novih pristojnosti upravnega sodstva s strani zakonodajne veje oblasti, je poudaril.

Florjančič se je uvodoma dotaknil dela sodišč v lanskem letu. Kot je poudaril, so rezultati poslovanja "relativno ugodni", kar pripisuje tudi temu, da so se slovenska sodišča tudi v letu 2021 hitro in uspešno prilagodila spremenjenim razmeram delovanja zaradi epidemije covida-19. "Ne bom rekel, da so bili rezultati poslovanja odlični, ker v času epidemije covida-19 ne morejo biti, toda upoštevali smo stanje in se mu prilagajali z ustreznimi ukrepi," je poudaril.

Rezultati za lani sicer kažejo, da so sodišča rešila več zadev, kot so jih prejela v reševanje, tako da se je ob koncu lanskega leta ponovno zmanjšalo število nerešenih zadev, tudi v primerjavi s predcovidnim letom 2019, in sicer za štiri odstotke. Glede na stanje konec leta 2016 pa se je število nerešenih zadev znižalo za 31 odstotkov, je v govoru ob otvoritvi sodnega leta poudaril predsednik vrhovnega sodišča.

Med področji, kjer so rezultati sodstva nekoliko slabši, je Florjančič na novinarski konferenci izpostavil reševanje pomembnejših zadev. Na tem področju je namreč ob koncu lanskega leta ostalo nerešenih sedem odstotkov več zadev kot ob koncu leta 2019, zato bodo na vrhovnem sodišču temu področju letos namenili posebno pozornost. Prav tako se bodo posvetili vprašanju, zakaj se število rešenih zadev na sodnika in tudi na splošno v zadnjih letih "konstantno" zmanjšuje. V ta namen so v drugi polovici leta ustanovili delovno skupino, ki bo iskala razloge za to, je poudaril.

Delovne skupine so ustanovili tudi za presojo in oblikovanje stališč do predlaganih sprememb sodniške zakonodaje, med drugim zakonov o sodiščih in zakona o sodniški službi, ki jih snujejo na ministrstvu za pravosodje. Florjančič ugotavlja, da predlagane spremembe "zelo široko posegajo" tako rekoč v vse člene omenjenih zakonov, s čimer pa se po njegovem mnenju izgublja premislek, kaj je v sodstvu treba spremeniti, da bi le to lahko dosegalo boljše rezultate. Prav tako v sodstvu ne vidijo razloga za ustanovitev novega samostojnega specializiranega kazenskega okrožnega sodišča, ki je predviden z novim zakonom o sodiščih.

Ob tem se je dotaknil tudi očitkov o premočni vlogi predsednikov sodiš, ki da na neprimeren način posegajo v delo sodnikov. Florjančič meni, da so ti očitki zgrešeni in ustvarjajo napačno predstavo o tem, kaj so pristojnosti sodne uprave, ki so v rokah predsednikov sodišč.

"Sodna uprava je edini učinkovit interni organ kolegialnega nadzora nad delom sodnikov in drugega sodnega osebja. Sodnik ne more nadzirati svojega dela, temveč morajo imeti sodišča vpeljane mehanizme spremljanja sodniškega dela," je med drugim poudaril.

Florjančič se je že v govoru ob otvoritvi sodnega leta dotaknil razmer, v katerih deluje sodstvo. Opozoril je, da je sodstvo tarča "vztrajnega prizadevanja nekaterih, ki poskušajo zamegliti ali očrniti" pozitivne rezultate sodstva. Ob čemer ne izbirajo sredstev in se poslužujejo tako medijev kot celo organov zakonodajne veje oblasti.

"Mogoče je celo domnevati, da gre pri tem za ustvarjanje ustrezne klime za intervencije v sodstvu, ki bi ga spravile v položaj obvladljivosti s strani posameznih interesnih sfer ali celo v položaj podrejenosti v razmerju do drugih vej oblasti," je poudaril. Bolj konkreten o tem, kdo ustvarja negativno klimo za delo sodstva, Florjančič ni želel biti.