STA novice / Ob otvoritvi sodnega leta v ospredju izzivi digitalizacije in pomen neodvisnosti sodstva

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je uvodoma izpostavil, da legitimnost pravosodju tlakujeta transparentnost in z njo integriteta. Po njegovih besedah je sodstvo dolga leta veljalo za zaprt sistem, tudi na področju komuniciranja z javnostmi, zato ga veseli napredek na tem področju.

Pravosodno ministrstvo v odnosu do sodstva prevzema vlogo organa izvršilne veje oblasti, ta pa je po ministrovih besedah povezana z zagotavljanjem splošnih pogojev za delo sodišč. Med drugim je tako izpostavil zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, dotaknil pa se je tudi problematike plač sodnikov in sodnega osebja.

"Enakovrednost vseh treh vej oblasti terja enakovrednost tudi pri plačilu za delo njihovih nosilcev. Dokler plače sodnikov zaostajajo za več razredov za plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti, o enakovrednosti lahko govorimo le navidezno," je dejal Dikaučič. Hkrati je zatrdil, da je sam ustavno načelo delitve oblasti vedno razumel ne le kot ločitev posameznih funkcij oblasti, temveč tudi kot ravnovesje med njimi.

Med ključnimi prioritetami je minister v luči epidemioloških razmer izpostavil še digitalizacijo pravosodja, med izzivi pa ureditev področja upravnega sodstva in kazenskega področja.

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je svoj govor ponazoril z mitom boginje pravičnosti Justice. Kot je pojasnil, lahko namreč pravo dojemamo kot mit, učinkuje le in kolikor verjamemo vanj. "Samo, če verjamemo vanj, če ga živimo, potem je lahko več kot zgolj izraz nekega upajočega prizadevanja, ampak dejanski mehanizem, ki ureja in nadzira družbena razmerja," je prepričan.

Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je izpostavil vlogo sodnega sveta, ki je po njegovih besedah v zadnjem obdobju opozarjal predvsem na potrebo po finančni, kadrovski in prostorski okrepitvi sodišč. Opozoril je tudi na odnos med posameznimi vejami oblasti, od katerih je sodna po njegovem mnenju najbolj ranljiva, saj si sama ne odreja finančnih sredstev, niti ne sprejema lastne zakonodaje. Rušenje ugleda sodstva na podlagi večkrat neutemeljenih, neresničnih kritik, na katere sodna veja ne more vselej podati celotnega odgovora, pa je po njegovem prepričanju vprašanje javne in politične kulture ter stopnje njenega razvoja.

Generalni državni tožilec Drago Šketa pa je spomnil, da delo sodstva in državnega tožilstva v zadnjem času zaznamuje epidemija covida-19 ter s tem povezani epidemični ukrepi. V takšnih negotovih časih je po njegovih besedah eden najpomembnejših izzivov digitalizacija sodstva.

Na to je opozoril tudi generalni državni odvetnik Jurij Groznik. Brez nadaljnje digitalizacije si tako po njegovih besedah ni mogoče predstavljati poti naprej, zato je bilo tudi delo državnega odvetništva v zadnjem letu usmerjeno v digitalizacijo delovnih procesov. Podobno je izpostavil tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman, ki je sicer opozoril še na konstruktivno komunikacijo, ta je po njegovih besedah tudi v pravosodju "ključ do napredka".

Predsednik Notarske zbornice Slovenije Bojan Podgoršek je pozdravil pripravljenost sodišč za sodelovanje "s ciljem odprave nepotrebnih zastojev v postopkih in s ciljem pospešiti in poceniti te postopke". Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočevič je nekaj besed namenila še refleksiji dela slovenskih sodnikov. Kot je dejala, morajo biti sodniki pri grajenju samopodobe kritični, a tudi ponosni, saj s svojim znanjem in sodniškimi veščinami ne zaostajajo za kolegi iz tujine.