Portal TFL

STA novice / Devet bank vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona za ureditev problematike posojil v frankih

ponedeljek, 28.2.2022

Ljubljana, 28. februarja (STA) - Devet bank je danes po napovedih na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Sodišče bo najprej odločalo o njihovem predlogu za začasno zadržanje zakona, saj bi njegovo izvrševanje po mnenju bank prineslo nedoumljive škodljive posledice za prebivalce, gospodarstvo in državo.

"Takšnemu načinu vseskozi nasprotujemo, Združenje bank Slovenije ter pravna in ekonomska stroka pa tekom vseh let opozarjamo na izjemno škodljive posledice takšnega načina reševanja sporov, ki izhajajo iz veljavnih in zakonito sklenjenih pogodb, saj njihovo reševanje sodi na sodišča," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo.

DZ, ki je zakon potrdil, in državni svet, ki je zakon vložil v parlamentarni postopek, po njenih besedah nista upoštevala nobenih argumentov ne združenja bank, ne stroke, ne nobene od inštitucij, kot so zakonodajnopravno služba DZ, vlada, Banka Slovenija in Evropska centralna banka, kar se doslej še ni zgodilo. Agencija Moody's je obete za banke že spremenila v negativne, sedaj pa z ostalimi bonitetnimi agencijami čaka na potezo ustavnega sodišča.

Kot je opozorila Zadravec Caprirolo, je zakon škodljiv, saj slabim ocenam za bančni sistem običajno sledijo slabše ocene za državo, kar bo prineslo višje stroške zadolževanja za vse. Negativnih posledic za banke ne morejo oceniti, ker je zakon nejasen, bo pa prinesel tudi posredne negativne učinke za druge, ker bi se lahko zgodilo, da bi se tretjina zaposlenih v posamezni banki ukvarjala samo s tem, kar jim nalaga zakon, je ponazorila.

Odvetnica Minu A. Gvardjančič, partnerka v odvetniški družbi Ketler & Partnerji, je povzela že znane argumente bank proti zakonu. Zakon je po njihovem prepričanju v neskladju z ustavo zaradi retroaktivnosti, krši načelo enakosti, jasnosti predpisov in varstvo osebnih podatkov, bankam jemlje pravico do sodnega varstva ter neupravičeno posega v njihovo zasebno lastnino in v svobodno gospodarsko pobudo.

Devet bank, ki so kredite v švicarskih frankih ponujale od sredine leta 2004 do konca leta 2010, torej v obdobju, na katerega se zakon nanaša, je sodišču predlagalo zadržanje izvajanja zakona tudi zato, ker je zakon neizvršljiv, je dodala Zadravec Caprirolo. Banke zaradi predpisov s področja varovanja osebnih podatkov za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred več kot 10 leti, ne razpolagajo več s podatki, zakon pa jim nalaga visoke kazni.

Banke za kredite, odplačane pred letom 2012 nimajo več podatkov, zakon pa predvideva odvzem licence, če banka v več kot desetih primerih v roku ne bo izvedla vseh zakonskih določil. "To bi pomenilo, da bi bilo devet od 15 bank v Sloveniji v postopku za odvzem bančne licence," je poudarila Zadravec Caprirolo in menila, da bi to prineslo nedoumljive negativne posledice tako za prebivalce kot gospodarstvo in državo.

Zakon je tudi z ekonomskega stališča po mnenju profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Marka Pahorja "poln nesmislov". Eden od njih so navedbe predlagateljev zakona, da so se banke okoristile na račun ljudi, a banke so konzervativne in strogo regulirane in so obrestno maržo določale tako kot v drugih primerih. "Zakon posega v samo naravo poslovanja bank," je opozoril in ocenil, da je za banke zelo škodljiv.

Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih je po večletnih prizadevanjih Združenja frank začel veljati v soboto. Banke mu nasprotujejo, saj menijo, da je treba problematiko, potem ko je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, reševati individualno in ne sistemsko.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window