STA novice / Novela zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami na odboru brez zadostne podpore

Novelo so v zakonodajni postopek vložile poslanske skupine SD, Levica, LMŠ, SAB in NP. V imenu predlagateljev sta Dejan Židan (SD) in Violeta Tomić (PS Levica) danes pojasnjevala, da želijo jasno opredeliti, da je rastlina konoplja kulturna rastlina, kar je treba ločiti od kanabisa kot prepovedane droge. S tem bi po njihovih navedbah popravili napako, ki je posledica napačnega prevoda evropske konvencije o mamilih, kar je vodilo tudi v stigmatizacijo in kriminalizacijo rastline.

Kot navajajo predlagatelji, je v konvenciji jasno opredeljena razlika med kanabisom in kulturno rastlino konopljo, kar je ključnega pomena za opredelitev zakonitih gospodarskih in ljubiteljskih dejavnost, nad katerimi ni potrebno izvajati nadzornega sistema za droge, temveč zgolj opredeliti pogoje zakonitih dejavnosti (kmetijstvo, industrija, hortikultura).

S predlogom bi opredelili pogoje, pod katerimi se rastlina konoplja lahko zakonito goji za industrijske, prehranske ter hortikulturne namene. Kot sta pojasnila, je cilj tudi, da bi se izognili monopolnemu, zlasti francoskemu pritisku na slovenski trg, ki z določitvijo 0,2 odstotka THC izloča stare slovenske sorte.

Čeprav sta poudarila, da s predlogom nikakor ne posegajo na področje medicinske ali rekreativne rabe, predlagatelji pa so, sledeč mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe vložili tudi več dopolnil, je bilo na seji slišati vrsto pomislekov. Državni sekretar z ministrstva za zdravje Franc Vindišar je pojasnil, da predlog po mnenju vlade ni ustrezen. Ocenjujejo namreč, da "ureditev ne zadeva le kmetijske pridelave industrijske konoplje, ampak pomeni deregulacijo, mestoma legalizacijo, ki bo prispevala k večji uporabi konoplje v rekreativne namene".

Kot je dejal, tako pomembne spremembe zahtevajo poglobljeno analizo z vidika morebitnih koristi in predvsem negativnih zdravstvenih, socialnih, varnostnih, finančnih in drugih posledic, česar pa predlog ne vključuje. Zagotovil je, da je terminologija v slovenski zakonodaji urejena v skladu z vsemi konvencijami in evropsko regulativo, se bodo pa na ravni ministrstev za zdravje in zunanje zadeve uskladili in zagotovili prevod omenjene konvencije, kar je že bil predlog odbora za zdravstvo. Ministrstvo za zdravje pa je pripravilo tudi predlog zakona o gojenju in prometu konoplje v medicinske namene, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju.

Danes obravnavanemu predlogu je očital tudi, da je parcialen in da novim rešitvam ne sledijo spremembe v nadzoru in kazenskih določbah. Z vidika varovanja javnega zdravja pa po njegovih besedah še posebej ni sprejemljiva predlagana meja vsebnosti en odstotek THC v rastlinah konoplje, ki se lahko goji za seme in vlakna v industrijske, prehranske in hortikulturne namene.

Svoja stališča je nato predstavilo več predstavnikov nevladnih organizacij in inštitucij, ki delujejo na področju zdravstva in tudi odvisnosti. Predlogu so v veliki večini nasprotovali, ga označili kot nedomišljenega in opozarjali, da pomeni liberalizacijo na tem področju ter vodi do večje dostopnosti konoplje, kar pomeni večjo uporabo ter škodljive posledice za javno zdravje, posebej otrok in mladostnikov.

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je med drugim izpostavil, da je že danes v Sloveniji "kanabis najpogosteje uporabljena droga, desetkrat bolj uporabljena kot ostale droge". Izkušnje drugih držav z liberalizacijo konoplje pa so z vidika javnega zdravja slabe. Predlog zakona po njegovih besedah tudi "resno posega na področje državne varnosti", saj v določenih segmentih olajša delo organiziranemu kriminalu pri proizvodnji in preprodaji droge.

Robert Pavšič (LMŠ) je ob tem izpostavil, da je veliko rastlin, katerih uporaba ima lahko ob zlorabi škodljive posledice, pri čemer je med drugim omenil hruške viljamovke, slive, ječmen in mak, saj se iz vseh da narediti drogo - legalno ali pa nezakonito. Zloraba alkohola ima lahko strašne posledice, pa sta vino in pivo kategorizirana kot hrana, je dodal.

Podobno kot Tomićeva je opozoril, da danes izdelki iz industrijske konoplje, ki se prodajajo v Sloveniji, večinoma prihajajo iz tujine. Po besedah Tomićeve slovenski kmet namreč ni konkurenčen. Matjaž Grkman s kmetijskega ministrstva je po drugi strani dejal, da lahko slovenski kmetje kot ostali v EU pridelujejo industrijsko konopljo, problem pa je v sami organizaciji kmetov.

Odbor je sicer danes z osmimi glasovi za in sedmimi proti potrdil predlog sprememb zakona o zdravstveni inšpekciji, ki bo poenotil pogoje za imenovanje glavnega zdravstvenega inšpektorja s pogoji, ki veljajo za druge inšpektorate.