STA novice / Nevladniki za več dialoga in manj tožb z odločevalci

Kot je povedala predsednica Asociacije Inga Remeta, so zaskrbljeni, ker ministrstvo za kulturo na kulturo gleda zelo konzervativno, le skozi prizmo tradicije, pri čemer zapostavlja zlasti nevladne organizacije, ki so na nekaterih področjih edini akter. To se po njenih besedah kaže v več sprejetih dokumentih, od Nacionalnega program za kulturo do pravilnikov za strokovne komisije.

Spomnila je, da je bila Asociacija vseskozi prisotna v času sprejemanja protirokoronskih ukrepov in zakonov. "Nekaj predlogov je bilo upoštevanih, veliko zignoriranih," je pojasnila. Ob tem so najbolj opozarjali na samozaposlene, ki so po njihovem mnenju najšibkejši del verige.

Problematiko samozaposlenih je predstavila umetnica Irena Pivka. Opozorila je na vrsto nepravilnosti pri postopkih pridobivanja oz. podaljševanja statusa samozaposlenega v kulturi, pri čemer je bil vlagateljem preprečen vpogled v dokumentacijo, več jih tudi ni prejelo odločbe. Obenem je opozorila na razpis za štipendije za mlade, za katerega je starostna meja po novem 29 let in ne več 35 let, kar pomeni, da bo marsikdo ostal brez nje.

Polona Torkar iz Asociacije je predstavila analizo, ki kaže, da so nevladne organizacije kljub letos rekordnemu proračunu za kulturo prejele zelo malo sredstev od ministrstva za kulturo. Povečala so se le sredstva za vizualne umetnosti, najslabše pa je bilo financirano področje intermedijske umetnosti.

Po besedah direktorice zavoda Maska Alje Lobnik se zdi, da aktualna vlada krči marginaliziran nevladni sektor in ne razume, da ta z javnimi zavodi tvori pomemben kulturni "ekosistem". Ob tem je omenila sodobni ples, ki nima institucionalne zaslombe in ga hrani nevladni sektor. Po njenih besedah ministrstvo za kulturo ne deluje kot dober gospodar, saj kaže nerazumevanje celo do črpanja evropskih sredstev, ki mora imeti zaslombo pri nacionalnem financerju. Za Masko in druge organizacije nižanje sredstev ne pomeni le manjšanje produkcije, pač pa tudi izgubo skupnosti, ki so jo leta gradile, je opozorila Alja Lobnik. Kot je dodala, pogreša dialog, ki ga zdaj kot edino pravno sredstvo nadomeščajo tožbe.

Katerina Mirović iz Foruma Ljubljana je spomnila na problematiko stavbe na Metelkovi 6, v kateri deluje 18 nevladnih organizacij s številnimi referencami in celo s podporo ministrstva za kulturo za različne programe in projekte. Obenem je povedala, da se zdaj stvari brez dialoga odvijajo še z Mestno občino Ljubljana. Ta si želi na račun igrišča, s katerim upravlja AKC Metelkova, razširiti hostel Celica.

Andrej Sevšek iz Društva Kapa je predstavil težave, s katerimi se v času epidemije soočajo glasbeniki, zlasti mlajši. Med drugim je opozoril na glasbena prizorišča, ki so se iz stoječih koncertov preselila v dvorane, s katerimi razpolagajo le večji javni zavodi. Obenem je bil kritičen od strokovne komisije za glasbo na ministrstvu za kulturo, ki zaradi prestare starostne strukture članov ne podpira klubske scene.

Luka Frelih iz društva Ljudmila je spregovoril o intermedijski umetnosti, ki je relativno mlado področje in kot tako v Sloveniji še nima javnega zavoda ter je v celoti odvisno od nevladnih organizacij. Sredstva, ki jih pridobivajo od ministrstva za kulturo, že leta stagnirajo, kar ne omogoča profesionalizacije.

Frelih je spregovoril še o dveh nacionalnih spletnih portalih, ki so ju pred leti vzpostavili v Ljudmili - Kulturnik in Culture.si, sta pa v lasti ministrstva za kultura. Kot je povedal, je ministrstvo nedavno objavilo razpis za novega upravitelja portalov in izbralo založbo Beletrina.

Ob koncu je Urška Jež predstavila projekt Certifikat kulturno podjetje, ki ga pripravlja Asociacije z Mestom žensk in Društvom humanistov Goriške. V projekt je zaenkrat vključenih 22 nevladnih organizacij in šest samozaposlenih, v bazi pa imajo 160 zainteresiranih podjetij.