STA novice / Del opozicije za predlog za ugotavljanje poklicnih bolezni, po mnenju vlade pokojninski zakon ni primeren za ta namen

Država po navedbah SD, LMŠ, SAB, Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev kot predlagateljev že 30 let nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek za verifikacijo poklicnih bolezni. Edina izjema so poklicne bolezni, povzročene z azbestom.

V evropskih državah z urejenim postopkom za verifikacijo poklicnih bolezni je med vsemi invalidskimi upokojitvami približno tretjina takšnih, ki jim botruje poklicna bolezen, je uvodoma dejal Židan.

Postopek potrjevanja poklicnih bolezni je res treba urediti, a ne na predlagani način, pa je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič. Vlada po njenih besedah ne more podpreti predloga, saj vprašanje s področja zdravstvenega zavarovanja rešuje v pokojninski zakonodaji.

Poleg tega ga vlada ne more podpreti tudi zato, ker ni usklajen s socialnimi partnerji, je dodala.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se v SDS strinjali s predlagatelji, da je veljavna ureditev pomanjkljiva. Vendar pa ta tematika ne sodi v pokojninski zakon, ampak v zdravstveno zakonodajo, je dejal Jožef Lenart. Predloga ne morejo podpreti, ker je po njihovi oceni pomanjkljiv.

Prav tako so tudi v NSi opomnili, da je treba področje poklicnih bolezni urediti v zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Predlog tako po njihovem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je povedala Tadeja Šuštar Zalar.

Po drugi strani so predlagatelji pričakovano poudarjali nujnost predloga. V SD so navedli, da so pripravili spremembe, ki se jih vsi politični odločevalci izogibajo. Pričakovali so, da jih bo pripravila vlada, vendar je bilo to pričakovanje naivno, je dejal Soniboj Knežak.

V LMŠ so predlog utemeljevali tudi s številkami. Če je bilo leta 2019 približno 78.000 invalidskih upokojencev, jih je glede na podatke iz drugih primerljivih evropskih držav približno 25.000 invalidsko upokojenih zaradi poklicne bolezni, je izpostavil Jože Lenart.

Uveljavljanje pravic zaradi poklicne bolezni zdaj v praksi po navedbah SAB praktično ni mogoče. Področje je namreč po opozorilu Vojka Starovića vsebinsko podhranjeno.

Oboleli v praksi ne morejo uveljavljati pravic, ki jim po zakonu sicer pripadajo, so izpostavili tudi v Levici. Sicer pa je ugotovljenih zelo malo poklicnih bolezni, tako v letu 2020 zgolj 21, je bil kritičen Primož Siter.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so vlado glede na to, da bi se morala obravnavana tematika po njenem mnenju reševati v zdravstveni zakonodaji, vprašali, zakaj tega potemtakem ni storila. Kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju v zakonodajnem postopku, je zanimalo Jurija Lepa.

V DeSUS so predlog ocenili kot dobronameren poskus za ureditev izpostavljenega vprašanja. Strinjajo pa se z ministrstvom za delo, da je mesto za urejanje te tematike zakonodaja s področja zdravstva, ne pa pokojninska zakonodaja, je dejal Branko Simonovič. Ali bodo v petek predlog ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, se bodo odločili po opravljeni razpravi.

Po predlogu obstaja poklicna bolezen v primeru, če je ugotovljena vzročna zveza med boleznijo na seznamu poklicnih bolezni ter daljšim in neposrednim vplivom delavčevih delovnih pogojev ali delovnega procesa.

Ugotavljanje poklicne bolezni bi se v skladu s predlogom začela z delavčevo vložitvijo vloge pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pooblaščeni zdravnik pa bi izdal mnenje, v katerem bi potrdil ali ovrgel sum o obstoju poklicne bolezni.

Če sum potrdi, svoje mnenje pošlje komisiji za potrjevanje poklicne bolezni, ki poklicno bolezen potrdi ali ovrže. Mnenje komisije bi bilo podlaga za odločanje o pravicah iz obveznega zdravstvenega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, še izhaja iz predloga.