STA novice / Politike EU o obdavčitvi energije niso skladne z njenimi podnebnimi cilji

Čeprav so se subvencije za energijo iz obnovljivih virov v obdobju 2008-2019 skoraj za štirikrat povečale, so ostale tiste za fosilna goriva kljub zavezam Evropske komisije in nekaterih držav članic, da jih postopoma odpravijo, v zadnjem desetletju razmeroma nespremenjene, so na Evropskem računskem sodišču zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Ob tem so poudarili oblikovalcev politik: zagotavljanje dosledne obdavčitve energije v vseh sektorjih in za vse nosilce energije, zmanjšanje subvencij za fosilna goriva in usklajevanje podnebnih ciljev s socialnimi potrebami.

"Obdavčitev energije, oblikovanje cen ogljika in subvencije za energijo so pomembna orodja za doseganje podnebnih ciljev. Po mnenju sodišča je glavni izziv, kako okrepiti povezave med regulativnimi in finančnimi ukrepi ter najti pravo razmerje med njimi," je povedal član Evropskega računskega sodišča Viorel Stefan, ki je pristojen za poročilo.

Komisija namerava v okviru evropskega zelenega dogovora - strategije, katere namen je doseči, da postane EU podnebno nevtralna do leta 2050 - uskladiti obdavčitev energije s podnebnimi cilji. EU pa se pri pregledu zakonodaje o obdavčitvi energije, za katero bo potrebno tudi soglasje Sveta, srečuje z več izzivi.

"Eden od njih je zagotoviti doslednost po vsej EU ter v tistih sektorjih in pri tistih nosilcih energije, ki so bili prej obravnavani ugodneje. V skladu z veljavno direktivo o obdavčitvi energije so lahko viri energije, ki bolj onesnažujejo okolje, v davčni prednosti v primerjavi s tistimi, ki so bolj ogljično učinkoviti: premog je na primer manj obdavčen kot zemeljski plin in nekatera fosilna goriva so znatno manj obdavčena kot električna energija," so zapisali na sodišču.

Poleg tega večina držav članic po njihovih navedbah zaračunava visoke davke na goriva, medtem ko več drugih ohranja davke bliže minimalni vrednosti, določeni v direktivi, na ta način pa se lahko izkrivlja notranji trg. Zaradi nizkih cen ogljikovega dioksida in nizkih davkov na energijo za fosilna goriva naraščajo relativni stroški zelenih tehnologij in nastajajo zamude pri energetskem prehodu, so pojasnili v poročilu.

Revizorji ugotavljajo, da je nekatere subvencije za energijo sicer mogoče uporabiti za prehod na gospodarstvo, ki je manj ogljično intenzivno, vendar subvencije za fosilna goriva ovirajo učinkovit energetski prehod. Skupno znašajo subvencije držav članic za fosilna goriva več kot 55 milijard evrov letno, 15 držav članic pa porabi več za subvencije za fosilna goriva kot za tiste za energijo iz obnovljivih virov.

Postopna odprava subvencij za fosilna goriva do leta 2025, h kateri so se zavezale EU in njene države članice, bo v socialnem in gospodarskem smislu izzivov poln prehod.

Zneski, ki jih gospodinjstva porabijo za energijo (vključno z ogrevanjem in prevozom), so zelo različni, tudi navaja poročilo. V nekaterih primerih, na primer v najrevnejših gospodinjstvih na Češkem in Slovaškem, lahko znašajo več kot 20 odstotkov dohodka gospodinjstva. Za ublažitev tveganja zavrnitve davčnih reform so revizorji opozorili na priporočila, kot sta znižanje drugih davkov in uporaba ukrepov za prerazporeditev ob hkratnem zagotavljanju večje preglednosti razlogov za reforme.

Julija lani je Evropska komisija v okviru zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 objavila predlog za spremembo direktive o obdavčitvi energije. Države članice skladno z njim še vedno lahko zmanjšajo davčne stopnje za energijo za nekatere sektorje zaradi okoljskih razlogov, energijske učinkovitosti in energetske revščine. V sveženj je vključen tudi predlog za razširitev sistema trgovanja z emisijami na pomorski promet, uveden pa je tudi ločen sistem trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe. Revizorji so ugotovili, da bi morali oblikovalci politik v razpravi o teh predlogih upoštevati tako podnebne cilje kot socialni učinek.