STA novice / Svet za okolje GZS za izboljšave predloga zakona o varstvu okolja

V predlogu novega zakona o varstvu okolja sta za gospodarstvo pomembni predvsem področji okoljevarstvenih dovoljenj ter proizvajalčeve razširjene odgovornosti.

Načrtovane spremembe pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj v novem zakonu bodo po oceni sveta otežile možnost tehnološke prenove gospodarstva, predvsem industrije. Nakazujejo namreč na še več preprek in mukotrpno borbo z birokracijo, so po današnji seji sveta sporočili iz GZS.

Novi zakon prinaša "krožno gospodarstvo skozi ponavljajoče, če ne že krožne postopke administriranja, ki jih bo težko pripeljati do končne odločitve", je ocenila svetovalka generalnega direktorja GZS Antonija Božič Cerar. Dotaknila se je tudi sodelovanja zainteresiranih javnosti v procesu okoljskega odločanja in poudarila, da si pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj gospodarstvo želi tvorno in uravnoteženo sodelovanje vseh zainteresiranih deležnikov, torej tudi investitorjev.

Predlog spremembe ravnanja z odpadno embalažo pa proizvajalcem ukinja možnost, da si sami izberejo izvajalca, ki bo zanje izvajal storitev ravnanja z odpadno embalažo na industrijskem dvorišču, svarijo v GZS. Ob tem opozarjajo, da ima več tisoč slovenskih podjetij s specializiranimi podjetji, ki se v Sloveniji ukvarjajo s storitvijo ravnanja z odpadki, že dolgoletno prakso sodelovanja. Predlagani zakon to možnost ukinja, "kar je za gospodarstvo praktično nesprejemljivo, saj pomeni kolaps vzpostavljenega sistema ravnanja z odpadno embalažo pri industriji, ki že poteka v skladu z načeli krožnega gospodarstva", so poudarili.

GZS bo tako skušala vplivati na izboljšanje predloga zakona o varstvu okolja v času njegove obravnave v državnem zboru. Med drugim bo skušala ohraniti možnost podjetij, da izberejo izvajalce, ki po odpadno embalažo prihajajo na industrijska dvorišča, ter doseči boljšo in učinkovitejšo integracijo postopkov pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj.

Člani sveta so se seznanili tudi z izsledki študije o plastenkah oz. odpadnih plastenkah na slovenskem trgu. Po besedah Petre Medved Djurašinović iz zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ima v Evropi kavcijski sistem za embalažo pijač 10 držav. Po tem sistemu se zbirajo plastenke pijač, ponekod tudi pločevinke. V Sloveniji imamo že vzpostavljen kavcijski sistem za povratno stekleno embalažo, proizvajalci pijač pa so se izrekli za ločeni kavcijski sistem zbiranje odpadnih plastenk pijač kot pomemben korak k trajnostnemu in krožnemu gospodarstvu. Tudi strateški svet za okolje uvedbo ločenega kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke podpira.