STA novice / SDS, NSi in SNS predlagajo regulacijo cen medicinskih pripomočkov in opreme (dopolnjeno)

Preiskovalna komisija, ki je pod drobnogled vzela nabave medicinske opreme, pod vodstvom poslanke SDS Karmen Furman, ugotavlja, da je samo pri nabavi koljčnih protez razlika v ceni med slovenskimi bolnišnicami kar 75 odstotkov. To dopušča trenutna zakonodaja, zato so spremembe nujne, poudarja Furmanova.

Z izvedbo sistema evropsko primerljivih cen bi tovrstno prakso preprečili, je prepričana Furmanova. Preprečili bi torej, "da bi se enak material istega proizvajalca pri nas prodajal po bistveno višjih cenah kot v drugih evropskih državah, kakor tudi, da bi se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami še naprej bistveno razlikovale".

K vloženemu predlogu so pripombe oz. stališča podali tudi Zbornica ponudnikov medicinske tehnologije in storitev MedTech, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Pomisleki vseh treh institucij so podobni in sicer, da so predlagane spremembe v nasprotju s krovno evropsko direktivo, ki ureja področje javnih naročil, moti jih tudi odsotnost metodologije izračuna oz. struktura referenčne cene. A kot je poudarila Furmanova, direktiva EU države članice zavezuje le glede cilja, ki ga je treba doseči, pri tem pa državam prepušča, kako do njega.

Sami predlagajo, da bi bilo medicinsko opremo v dogovoru z dobavitelji mogoče nabaviti le takrat, ko določenega artikla ne bo mogoče naročiti po referenčni ceni niti z zakonsko dopustnim odstopanjem, ki bi znašal do 10 odstotkov nad določeno referenčno ceno.

Andrej Černigoj iz NSi pravi, da sistem evropsko primerljivih cen pozdravljajo, saj vzpostavlja večjo preglednost med naročanjem in predvsem boljši nadzor. "Na ta način bomo zagotovili racionalno porabo sredstev iz zdravstvene blagajne. Če za medicinski material namenimo manj denarja, ga bo več ostalo za kakovostno obravnavno bolnikov brez čakalnih vrst," je dodal.

Spremembo zakona pozdravljajo tudi v SNS. Predsednik Zmago Jelinčič je dejal, da je po nekaterih izračunih v žepe dobaviteljev v 25 letih "odkapljalo med 1,3 in 1,7 milijarde evrov". "Zakaj bi ta denar namesto za zdravje bolnikov šel za kupovanje jaht, nepremičnin na raznih otokih, potovanj po Mauritiusu, pa za avtomobile, fikuse in lepe tajnice," je dodal in poudaril, da dvomi, da bo kakšna stranka v parlamentu glasovala proti tem spremembam.

Da so dobili podporo tako državnega sveta, kot tudi stroke, pravi Furmanova. Spremembe zakona podpira tudi kardiolog Blaž Mrevlje. Ta je dejal, da je vesel, da se je stvar premaknila vsaj toliko, da imamo danes predlog zakona, "ki vsebuje prvo in glavno točko, to so referenčne cene, s katerimi poskušamo zajeziti korupcijo in, kot jaz temu pravim, tudi organiziran kriminal v zdravstvu".

Da so spremembe zakona o javnem naročanju medicinske opreme nujne, so soglasni tako v koaliciji, kot v opoziciji, je zatrdila Furmanova.

Temu pa v poznejšem odzivu ni pritrdil Miha Kordiš iz Levice. V predlaganih spremembah vidi najmanj transparentno možnost, ki jo omogoča slovenski pravni red, na kar po njegovih besedah opozarja tudi KPK. Dodal je še, da je precej ironično gledati vlado Janeza Janše popravljati ta zakon o javnem naročanju z namenom preprečevanja korupcije, ko pa je svoj mandat začela z afero, povezano z nabavami mask in ventilatorjev, nadaljevalo pa se je "z dokaznim materialom", o tem, kako se predsednik vlade Janez Janše druži na jahtah z lobisti in dobavitelji v zdravstvu. Zato od take vlade "nikakor ne moremo pričakovati, da bo te lovke v slovensko zdravstvo, ki so prisesane na javni denar, kakorkoli zares odsekala", je ocenil.

Boljša rešitev se mu zdi oblikovanje enotne javne agencije za nabavo medicinskega materiala in pripomočkov, ki bi skrbela za potrebe celotne države v sodelovanju neposredno s proizvajalci brez posrednikov.