STA novice / Ob prelomu leta: Dogajanje v pravosodju zaznamovali zapleti pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev (tema)

Odstop Kozlovičeve, imenovanje Dikaučiča in že prva interpelacija

Konec maja je z mesta pravosodne ministrice odstopila Kozlovič, po tistem kot je vlada sprejela sklep o neseznanitvi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev. To je bilo po njeni oceni strokovno neutemeljeno, saj je bil postopek s strani ministrstva za pravosodje izpeljan zakonito, skladno z nacionalno zakonodajo in uredbo Sveta EU.

Kozlovičeva je bila ministrica iz kvote SMC, ki je kmalu zatem za novega ministra predlagala stečajnega upravitelja Dikaučiča. DZ ga je sredi junija potrdil s 44 glasovi za in 41 proti.

V začetku septembra so zoper Dikaučiča opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in NP vložile interpelacijo, med drugim so mu očitale objavo nezakonitega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.

Imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v senci zapletov

Zaradi zapletov pri neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev so se vrstila tudi opozorila iz Evropske komisije. Ko je vlada vendarle predlagala Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja, ki sta sicer tudi edina vložila kandidaturi, je to naredila začasno, "dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov". Evropsko javno tožilstvo (EPPO) pa ju je imenovalo za petletni mandat kot vse ostale evropske delegirane tožilce.

Glede zapletov okoli tega je evropska glavna tožilka Laura Kövesi v pogovoru za STA dejala, da sta bila imenovana s strani kolegija EPPO za mandat petih let in od 1. decembra delata za EPPO, to je po njenem "konec zgodbe". Ob tem ne dvomi, da bo EPPO v Sloveniji imelo primere ter da bosta evropska delegirana tožilca v naši državi zelo zaposlena.

Kmalu zatem je ministrstvo za pravosodje v vladni postopek vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Z njim naj bi omogočili, da bi lahko ministrstvo samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, tudi če se osebe niso prijavile na razpis, končno odločitev o imenih, ki so posredovana evropskemu javnemu tožilstvu, pa bi imela vlada in ne več državnotožilski svet.

Z novelo naj bi tudi omogočili odpoklic obeh delegiranih tožilcev. V prehodnih določbah namreč ministrstvo predlaga, da mora vlada najpozneje v treh mesecih od uveljavitve zakona evropskemu javnemu tožilstvu predložiti listo kandidatov za evropska delegirana tožilca. S tem pa, kot piše v predlogu, ne bodo več potrebne storitve evropskih delegiranih tožilcev, predlaganih po sedanji zakonodaji.

Predlaganim spremembam so ostro nasprotovali v državnotožilskem svetu (DTS), ki ni bil vključen v pripravo sprememb. Po njihovi oceni predlog "omogoča nedopustno politično kadrovanje".

Na vladno potezo so se odzvali v LMŠ, kjer so v parlamentarno proceduro vložili svoj predlog novele. Pri tem je predsednik LMŠ Marjan Šarec priznal, da so to storili zgolj z namenom upočasnjevanja napovedane vladne spremembe. Predlog LMŠ trenutno čaka na obravnavo na odboru DZ za pravosodje.

Sodstvo večkrat diskreditirano s strani najvišjih predstavnikov oblasti

Zaplete z imenovanjem delegiranih tožilcev so spremljali tudi poskusi diskreditacije tožilcev, deležno pa jih je bilo tudi sodstvo. Najbolj se je usulo na ustavno sodišče, ki je v več odločbah opozarjalo, da so vladni odloki, s katerimi ta sprejema ukrepe za omejevanje epidemije, neustavni.

Sredi decembra je vodenje ustavnega sodišča od Rajka Kneza prevzel Matej Accetto. Ocenil je, da je ustavno sodišče, ki se sooča z več izzivi, skupaj z rednim sodstvom deležno tudi neutemeljenih napadov, namenjenih diskreditaciji, za katere meni, da so zelo škodljivi.

Osebna diskreditacija sodnikov s strani najvišjih predstavnikov drugih vej oblasti zaradi nestrinjanja z odločitvijo sodišča je nesprejemljiva, je ocenilo tudi vrhovno sodišče. To je namreč presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage. Odločitev pa je med drugimi komentiral predsednik vlade Janez Janša in na Twitterju zapisal: "Neverjetno. Povsod drugod po EU se je sodna veja oblasti trudila pomagati reševati zdravje in življenja ljudi."

Janša je bil oster tudi velenjskega sodišča, ki je odločilo, da se mora premier opravičiti zaradi javnih izjav o "ukradeni vili" v Ljubljani, kjer je sedež SD. Zapisal je, da je sodišče v Velenju "napakirano s klientelistično paleto članov ali simpatizerjev Socialnih demokratov".

Televizija POP TV pa objavila daljši posnetek 14 let starih pogovorov tedanjega ministra za gospodarstvo, danes pa okoljskega ministra Andreja Vizjaka s poslovnežem Bojanom Petanom glede vpliva v Termah Čatež, v katerem je Vizjak med drugim dejal: "Veš, da bomo kateremu sodniku jajca strli." Izjavi je obravnaval sodni svet in ocenil, da gre za skrajno neprimerni oz. zavržni izjavi visokih predstavnikov izvršilne veje oblasti, ki izkazujeta grobo nespoštovanje do sodne veje oblasti.

Sodni svet z novimi člani

Sicer pa je bilo tudi v sodstvu odmevnih nekaj kadrovskih sprememb. Med drugim je ustavno sodišče končno, po treh neuspešnih poskusih, dobilo novega ustavnega sodnika Roka Svetliča.

Nekaj novih članov je letos dobil Sodni svet. Poslanci so izvolili Urško Kežmah in Andreja Razdriha. Vzporedno z volitvami članov Sodnega sveta v DZ so potekale tudi volitve, na katerih so člane Sodnega sveta volili sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Izvoljeni so bili Jonika Marflak Trontelj, Frida Burkelc in Milan Petek.

Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov na predlog predsednika republike izvoli DZ, šest pa jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

Tridesetletna ustava od letos bogatejša z zapisom o uporabi znakovnega jezika

Na leto, ko je ustava samostojne Slovenije obeležila 30 let, pa je doživela tudi spremembo. Konec maja je DZ brez glasu proti sprejel ustavni zakon, po katerem se je ustava dopolnila s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Določa pa tudi, da svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon.

Praznovanje dneva ustavnosti so na ustavnem sodišču obeležili s slavnostno sejo, na kateri je Accetto poudaril, da ustava že pred 30 leti ni bila zgolj cilj, ampak tudi sredstvo, ki ga moramo ustrezno razumeti in uporabljati

Kljub epidemiji sodišča nadaljevala z delom, prvič izrečena dosmrtna zaporna kazen

Delo sodišč so v preteklem letu nekoliko zaznamovali ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronovirusom, a so ta vseeno nadaljevala delo. Zvrstilo se je več obravnav obtoženim umorov. Sodišče je tako na primer prvič izreklo dosmrtno zaporno kazen, in sicer Silvu Drevenšku za trojni umor v Gerečji vasi na predlanski božič.

Na prvi stopnji je bila na denarne in zaporne kazni obsojena tudi prva skupina obtoženih korupcije v zdravstvu, medtem pa se je nadaljevalo sojenje tudi ostalim obtoženim v tej zadevi.

Odmeven preobrat se je zgodil tudi v odmevni zadevi odrezana roka. V ponovljenem sojenju so namreč vsi obtoženi po dogovoru s tožilstvom priznali krivdo. Julijo Adlešič in Sebastiena Abramova je sodišče spoznalo za kriva in ju obsodilo na zaporno kazen, ki sta pa sta jo v večini že prestala v zaporu.