STA novice / Ob prelomu leta: Po Zorčičevi oceni DZ letos delal dobro, prihodnje leto ga bodo zaznamovale volitve (tema)

DZ je letos do 24. decembra zasedal na 34 izrednih sejah in sedmih rednih sejah, je razvidno iz letnega poročila o delu DZ. Izredne seje so potekale 49 dni, redne pa 39. Skupaj so poslanci zasedali dobrih 646 ur, od tega na izrednih sejah nekaj več kot 315.

V tem času so obravnavali 306 točk dnevnega reda, od tega 130 na izrednih sejah. Sprejeli so 122 zakonov, od tega 28 novih zakonov, 81 novel, 12 ratifikacij in en ustavni zakon. Po rednem postopku so sprejeli 53 zakonov, po skrajšanem 37, po nujnem pa 19. DZ je sprejel tudi 110 aktov, med drugim 78 sklepov in 17 odlokov. Vrstile so se tudi številne obstrukcije, skupaj jih je bilo 65.

"Napeto politično ozračje vpliva tudi na delo DZ"

Kot je v pogovoru za STA ob koncu leta ugotavljal Zorčič, državljanke in državljani upravičeno z negodovanjem spremljajo nekatere seje, a si ne bi upal trditi, da je politični dialog v tem sklicu parlamenta na najnižji ravni v zgodovini samostojne Slovenije. Po njegovih besedah so problematični zgolj posamezniki, ki "včasih grobo razpravljajo", a da smo bili temu priča tudi v kakšnem predhodnem sklicu parlamenta.

Napeto politično ozračje pa vpliva na delo DZ kot zakonodajne veje oblasti, priznava prvi med poslanci. Ob tem opozarja, da je v delu DZ mogoče zaznati nesposobnost nasprotujočih si političnih skupin opraviti medsebojni dialog. "Zaradi tega je tudi moje delo včasih veliko težje kot bi bilo sicer, ampak to je naša realnost," poudarja.

V letošnjem letu je sicer delovalo 21 delovnih teles, od tega 13 odborov in osem komisij. Zasedali so na skupaj 399 sejah, pri čemer je bilo 207 nujnih. V aktualnem sklicu parlamenta DZ je bilo ustanovljenih sedem preiskovalnih komisij. Letos so zasedale na 95 sejah ter opravile 110 zaslišanj in pet soočenj prič.

Ali bodo vse preiskovalne komisije do konca mandata dokončale svoje delo, je po Zorčičevih besedah težko oceniti. Upa pa, da bo v naslednjem sklicu parlamenta teh bistveno manj. Kot pojasnjuje, ne glede na to, da je njihovo delo pomembno, preiskovalne komisije obremenjujejo tako poslance kot sam DZ. Za DZ pa so tudi finančno obremenjujoče, zato bi po Zorčičevih besedah veljalo razmisliti, kako omejiti ustanavljanje preiskovalnih komisij.

Opozicija letos v boj s številnimi orodji, a brez uspeha

V parlamentarni postopek je opozicija v tem letu vložila tudi sedem interpelacij zoper ministre aktualne vlade, a vse brez zadostne podpore. Sredi februarja je DZ glasoval še o predlogu konstruktivne nezaupnice, a kandidat za novega predsednika vlade Karl Erjavec ni prejel dovolj glasov. Večji del opozicije je predlagal tudi obtožbo predsednika vlade Janše pred ustavnim sodiščem, a neuspešno. Koalicija pa je bila letos kar dvakrat neuspešna s predlogom za razrešitev predsednika DZ.

V začetku leta je DZ za novega zdravstvenega ministra imenoval Janeza Poklukarja, po odstopu pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič pa je DZ junija za novega ministra za pravosodje imenoval Marjana Dikaučiča. Tik pred odhodom na parlamentarne počitnice so poslanci izvolili tudi novega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča.

Na zasedanjih DZ je bilo v tem času postavljenih 1709 poslanskih vprašanj in pobud. Trenutno v DZ deluje 11 poslanskih skupin in ena samostojna poslanka. Z vidika dela DZ pa bi bilo bolje, da bi v parlamentu delovalo manjše število poslanskih skupin, ocenjuje Zorčič. Kot pojasnjuje, bi to namreč pomenilo, da bi usklajevanja potekala že znotraj same poslanske skupine. Opozarja pa, da je v vsakem primeru nujno uskladiti mnenja vseh poslancev koalicije. Večje število poslanskih skupin pa je po Zorčičevih besedah tako ovira proporcionalnega volilnega sistema, kot tudi njegova kvaliteta, saj so tako slišani tudi glasovi manjših skupin državljank in državljanov.

Po njegovi oceni pa v aktualnem sklicu parlamenta nismo priča poslovniško skladni porazdelitvi mest v delovnih telesih DZ, zato si želi, da bi bila "naslednja večina toliko demokratična, da bo tudi potrdila pravilno razdelitev mest po vseh delovnih telesih". Na to so sicer v zadnjem letu opozarjali tudi v delu opozicije.