STA novice / Ob prelomu leta: Policija pod plazom kritik o politizaciji, usoda policijskih šefov v rokah ustavnega sodišča (tema)

Delo policije je tudi v iztekajočem se letu zaznamovala epidemija novega koronavirusa, saj so imeli policisti polne roke dela z nadzorovanjem spoštovanja ukrepov za zamejevanje epidemije pa tudi z varovanjem protestnih shodov, uperjenih proti vladi in omenjenim ukrepom. Poleg že več kot leto in pol trajajočih t. i. petkovih protestov so se jeseni začeli tudi sredini protesti proti vladnim ukrepom, ki so se nekajkrat sprevrgli v nasilne izgrede.

Ukrepanje policije na protestih ustrezno ali pretirano?

Dogajanje je najbolj eskaliralo na protestu 5. oktobra, ko je vlada prvič v zgodovini Slovenije aktivirala 9. člen zakona o nalogah in pooblastilih policije ter omejila gibanje v delu prestolnice ter v okolici Brda pri Kranju, kjer je tedaj potekal vrh EU-Zahodni Balkan. Na protestu je policija uporabila veliko prisilnih sredstev, med njimi večkrat vodni top in solzivec.

Zato se je na vodstvo policije vsul plaz očitkov o pretirani uporabi prisilnih sredstev ter vse večji represiji in nasilju nad protestniki, ki da se v zadnjem letu in pol ves čas stopnjuje. V vodstvu policije in notranji minister Aleš Hojs so to večkrat zanikali ter pohvalili delo policistov, prav tako so zanikali, da bi policija ravnala po navodilih politike. Da so bila na shodih policijska pooblastila uporabljena ustrezno, je ugotovila komisija, ki jo je ustanovil generalni direktor policije Anton Olaj.

Notranje ministrstvo se je sicer odločilo, da od domnevnih organizatorjev protestnih shodov terja povračilo stroškov policijskega varovanja. Državno odvetništvo je pred kratkim vložilo prvo takšno tožbo. Ustavno sodišče pa je medtem presodilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode, neskladni z ustavo.

O domnevni politizaciji policije tudi preiskovalna komisija

Poleg očitkov o stopnjevanju represije na vodstvo policije in notranje ministrstvo letijo tudi očitki o politizaciji oziroma političnem vmešavanju v delo policije, predvsem s kadrovanjem in tudi poseganjem v kriminalistične preiskave. V DZ je na zahtevo dela opozicije junija začela delo preiskovalna komisija za ugotavljanje morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za nedopustno vmešavanje v delo policije.

Po zaslišanjih nekdanjih in sedanjih vodilnih v policiji je predsednik preiskovalne komisije Rudi Medved (LMŠ) prepričan, da so se njihove domneve o političnih pritiskih in "brutalnem kadrovanju" v policiji potrdile, ugotovitve pa bodo zapisali v vmesno poročilo. Člani preiskovalne komisije so se med drugim osredotočili na vprašanja o imenovanju nekdanjih vodilnih kadrov v policiji ter tudi nekaterih preiskovalcev NPU v posebne delovne skupine, ki delujejo v prostorih policijske akademije v Tacnu.

Tja je bila med drugim premeščena nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, ki je v zaslišanju ocenila, da je zadnje leto in pol deležna diskreditacije in šikaniranja. Nasprotno pa je Olaj vse očitke o politizaciji policije zavrnil ter dodal, da so razmere v policiji zelo dobre, kar da izkazujejo tudi meritve razpoloženja. Po drugi strani v policijskih sindikatih opozarjajo, da v policiji vladata nezadovoljstvo in strah pred izgubo službe.

Ustavno sodišče začasno zadržalo sklep o prenehanju mandatov 130 policijskim vodjem

Po mnenju policijskih sindikatov bi vrata političnemu kadrovanju še bolj odprla novela zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki jo je državni zbor sprejel oktobra. Z novelo bi namreč prenehal mandat približno 130 policijskim vodjem, med njimi tudi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, direktorjem vseh osmih policijskih uprav in 110 komandirjem policijskih postaj.

Medtem ko minister Hojs v noveli vidi prvi korak do strokovne policije, pa so v Policijskem sindikatu Slovenije prepričani, da takšen zakon omogoča kadrovske čistke na prav vseh delovnih mestih v policiji. Zato so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti, ustavno sodišče pa je do končne odločitve začasno zadržalo izvajanje določb o prenehanju položajev. Policijski vodje tako zaenkrat ostajajo na svojih položajih, oči pa so uprte v ustavno sodišče, ki bo dokončno presodilo o ustavnosti takšne zakonske rešitve.

Omenjena novela je sicer prinesla tudi spremembe glede umestitve in avtonomnosti NPU, ki je po novem notranjeorganizacijska enota uprave kriminalistične policije. Na podlagi te novosti so novembra dosedanjo v. d. direktorice NPU Petro Grah Lazar začasno premestili na delovno mesto direktorice NPU. Ob tem se je odprlo tudi vprašanje položaja razrešenega direktorja NPU Darka Muženiča. Njegova razrešitev je bila namreč po sklepu sodišča nezakonita, delovno sodišče pa je z začasno odredbo odločilo, da se postopek izbire kandidata direktorja ne sme nadaljevati.

Med policijskimi sindikati in vodstvom policije že dlje časa napeto

Zaradi očitkov o povečevanju represije in kadrovanju v policiji je bil minister Hojs letos deležen že druge interpelacije o svojem delu. Vložile so jo opozicijske Levica, LMŠ, SD, SAB in poslanska skupina nepovezanih poslancev. Očitali so mu odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, za prekomerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani. Hojs je vse očitke zavrnil ter zatrdil, da se s politizacijo policije ni nikoli ukvarjal, pač pa je policistom zagotavljal boljše pogoje za delo. Minister je sicer interpelacijo 20. decembra prestal, za je glasovalo 44, proti pa 37 poslancev.

Tudi v razpravi v interpelaciji Hojs ni skoparil z očitki na račun vodstev obeh policijskih sindikatov. Moti ga, da vodje sindikatov opravljalo le sindikalno, ne pa tudi policijskega dela, kar namerava urediti z aneksom h kolektivni pogodbi. Prav tako je pojasnil, da so bile njegove izjave o "mevžah in lenuhih", ki so močno odmevale, v resnici namenjene vodjem sindikatov, in ne vsem policistom.

Med sindikatoma na eni ter vodstvom policije in notranjim ministrstvom na drugi strani je sicer napeto že dlje časa.

Že v začetku leta so v Policijskem sindikatu Slovenije izpeljali stavko, s katero so zahtevali odpravo kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018. Na ministrstvu pa so se na začetek stavke odzvali z objavo poimenskega seznama javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve z navedbo podatkov o bruto plačah, delovnih mestih in organizacijskih enotah. Tudi to je naletelo na ogorčenje v sindikalnih vrstah, v Policijskem sindikatu Slovenije so zoper Hojsa podali kazensko ovadbo. Informacijski pooblaščenec sicer postopka zaradi objave plač ni uvedel.

Olaj je medtem odredil nadzor nad delom ključnih sindikalistov, a naj ta ne bi pokazal nepravilnosti, pred kratkim pa sta predsednika obeh sindikatov, Kristjan Mlekuš in Rok Cvetko, zaradi nekaterih svojih izjav prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.

Ravno v povezavi z institutom opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja so v Sindikatu policistov oktobra v DZ vložili pobudo za zbiranje podpisov v podporo noveli zakona o delovnih razmerjih, s katero bi omejili možnost izrekanja takšnih opozoril. Kot so opozorili, se v policiji v zadnjem letu dogajajo očitne zlorabe tega instituta za discipliniranje zaposlenih. Pričakovati je, da bodo zakonsko novelo s podpisi državljanov vložili kmalu po novem letu.