STA novice / Ob prelomu leta: Prek smeti in voda do interpelacije okoljskega ministra (tema)

Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je vlada potrdila konec novembra, prinaša številne pomembne novosti. Ureja denimo merila za prenehanje statusa odpadka, prenavlja postopke presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, spreminja postopek ugotavljanja nastanka okoljske škode in na novo določa položaj javnosti in zainteresirane javnosti pri posegih v okolje.

Spremembe, ki so v javnosti dvignile največ prahu in ki naj bi po Vizjakovih besedah zmotile tudi smetarsko mafijo, pa so tiste, povezane z uvajanjem sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Ta med drugim določa eno organizacijo za skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev za en masni tok izdelkov, ki sodijo v režim proizvajalčeve razširjene odgovornosti, njeno delovanje pa bo moralo biti neprofitno.

Sicer so se očitki v interpelaciji, ki jo je DZ obravnaval decembra, na Vizjaka zgrinjali zlasti zaradi objavljenih posnetkov njegovih pogovorov s podjetnikom Bojanom Petanom na temo Term Čatež leta 2007, ko je bil Vizjak minister za gospodarstvo. Dobil je sicer zadostno podporo poslancev, da bo okoljski resor popeljal tudi v leto 2022.

Drugo pomembnejše politično dogajanje, ki se je navezovalo na okoljsko področje, je bil referendum o noveli zakona o vodah. Zahtevale so ga nevladne organizacije, prepričane, da novela omogoča dodatne gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, kritične so bile tudi do postopka njenega sprejemanja z omejeno možnostjo sodelovanja javnosti. Volivci so ob okoli 46-odstotni volilni udeležbi julija s skoraj 87 odstotki glasov novelo prepričljivo zavrnili.

Vizjak je vztrajal, da je bila novela pripravljena strokovno, postopek sprejemanja zakona na vladi pa je bil v celoti zakonit. Vsebinski očitki "niso imeli nikakršne podlage v besedilu sprejete novele", referendum pa je bil "zlorabljen za politične cilje", je navajal v odgovoru na očitke iz interpelacije.

Na področju voda številne investicije

Čeprav je novela zakona o vodah padla, pa je bilo leto na tem področju v Sloveniji pestro. Pripravljen je bil program rednega vzdrževanja vodotokov s 13,5 milijona evrov sredstev iz proračuna in 15,8 milijona evrov iz sklada za vode. "S tem se bo začelo novo obdobje vodnega gospodarstva," napovedujejo na ministrstvu.

Posebna pozornost je veljala potrditvam projektov vodooskrbe, kanalizacije in poplavne varnosti v okviru dogovorov za razvoj regij finančne perspektive 2014-2021. "Pospešili in reorganizirali smo delo na pristojnem direktoratu in od marca 2020 odobrili več kot 50 od manjših in večjih investicijskih projektov v skupni predvideni višini 400 milijonov evrov," so navedli na ministrstvu.

V pripravi sta tudi dva razpisa za zagotovitev dodatnih sredstev za podporo projektom na področju vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odpadne vode iz načrta za okrevanje in odpornost v vrednosti 107,7 milijona evrov.

Ponovno je stekel postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za dolgoročno zagotovitev oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri. V izdelavi je projektna dokumentacija s presojo vplivov na okolje za varianto z akumulacijo Suhorca. Omenjeni rešitvi nasprotuje nekaj civilnih iniciativ in inštitucij, Vizjak pa strokovno razpravo napoveduje po pridobitvi vseh strokovnih podlag.

Na pobudo Občine Kanal je ministrstvo jeseni pristopilo k zagotovitvi novega vodnega vira Mrzlek za prebivalce Anhovega.

Na področju protipoplavne zaščite in sanacije posledic poplav je ministrstvo pripravilo enotno prioritetno listo potrebnih sanacijskih ukrepov do leta 2023. Iz podnebnega sklada je zagotovljenih 10 milijonov evrov letno, za toliko je bilo realiziranih ukrepov tudi letos.

Dvema velikima koncesionarjema, Radenski in Termam Čatež, sta bili podeljeni koncesiji za rabo vode, s čimer so se po pojasnilih ministrstva odpravili zaostanki iz preteklosti. Podpisana je bila koncesijska pogodba za proizvodnjo električne energije na srednji Savi, ki vključuje tudi protipoplavno zaščito na tej reki, nenazadnje pa je ministrstvo nadaljevalo s sprejemom uredb za zagotovitev neoporečne vode v skladu s 70.a členom ustave.

Številne sanacije plazov in degradiranih območij

Na področju zmanjševanja posledic naravnih nesreč je bila po neurjih in poplavah izvedena sanacija 154 plazov oz. objektov v vrednosti 25,5 milijona evrov, obnove poškodovane vodne infrastrukture zaradi poplav je bilo za 14,2 milijona evrov.

Za skupaj devet milijonov evrov je bilo nujnih ukrepov za odpravo posledic plazov, za obnovo po potresu leta 2004 v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Idriji in Cerknem je šlo še 3,6 milijona evrov.

Intenzivne aktivnosti se, kot zagotavljajo na ministrstvu, odvijajo na področju zapiranja odlagališč in sanacij degradiranih območij. Izvedli so tudi pregled potencialno onesnaženih območij, ki jih je v Sloveniji približno 550. Izdelana je bila aplikacija za vnos, pregledovanje podatkov in njihovo analizo.

Komunalni odpadki tudi v sežig

Ministrstvo je v letošnjem letu veliko pozornosti namenjalo tudi najrazličnejšim vrstam odpadkov. Z namenom izboljšanja sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, zlasti da bi preprečili kopičenje odpadne embalaže, je vlada med drugim sprejela novelo zakona o varstvu okolja ter uredbi o odpadkih ter o embalaži in odpadni embalaži.

Novembra je bil v javno obravnavo poslan predlog uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ta predvideva največ štiri sežigalnice na območju Slovenije, pri čemer je država dogovarjanje o prostorskem urejanju že začela z mestnima občinama Maribor in Ljubljana. Projekti bi bili lahko zaključeni leta 2025.

Problematika komunalnega blata s čistilnih naprav, ki ga je vse težje in vse dražje izvažati, pa se je izrazila tudi v okolju in zdravju potencialno škodljivem odlaganju tega blata v naravi. Medtem ko se s storilci, ki so blato odložili nezakonito, ukvarjajo organi pregona, se je ministrstvo za okolje odločilo sofinancirati izdelavo študij izvedljivosti umeščanja objektov za termično obdelavo blata. Na poziv k predložitvi projektih nalog za te študije so se odzvale občine Velenje, Ptuj in Ljubljana.

Podnebne spremembe v Glasgowu in doma

Leto 2021 je bilo pomembno tudi na področju podnebnih sprememb. V Glasgowu se je decembra zaključila globalna podnebna konferenca, na kateri so pogajalci držav uspeli dokončno oblikovati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Na konferenci je imela Slovenija kot predsedujoča Svetu EU pomembno vlogo, saj je tako usklajevala stališča članic unije kot EU predstavljala navzven.

Na domačem terenu sta na področju podnebnih sprememb najbolj odmevala odlok o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021-2023, v katerem so potrjeni številni programi zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ter resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 s ciljem neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050.

Minister Vizjak je bil v minulem letu nekajkrat tarča kritik nevladnih organizacij, češ da civilne družbe ne vključuje dovolj intenzivno v pripravo predpisov. Na okoljskem ministrstvu medtem sodelovanje z nevladniki ocenjujejo kot konstruktivno in potrebno. "Ministrstvo za okolje in prostor se z nevladnimi organizacijami kot ključnimi deležniki sestaja in usklajuje predloge zakonskih rešitev in išče konstruktivne rešitve o drugih aktualnih temah," so zapisali.