STA novice / Ob prelomu leta: Pogovori o prihodnosti Evrope v senci razdeljene EU (tema)

Evropsko unijo so v minulem obdobju zaznamovale najrazličnejše krize, od brexita, do migracijske in najnovejše pandemije covida-19, ki so dodobra načele njeno enotnost. Ti pretresi so bili voda na mlin evroskeptičnim in populističnim idejam v Evropi. Vzporedno so se odvijali procesi, ki so postavili pod vprašaj evropske vrednote in vladavino prava v nekaterih članicah, kar je še dodatno prispevalo k poglabljanju razlik med državami z evropskega vzhoda in zahoda.

V luči teh dogajanj se je okrepila ideja o potrebi po premisleku, kakšna naj bo prihodnost povezave sedemindvajseterice držav, ki se je utelesila v konferenci o prihodnosti Evrope.

Konferenca se je začela simbolno, na dan Evrope 9. maja, ko se spominjamo začetkov evropskega združevanja. Zamišljena je bila kot forum za razpravo o prednostnih nalogah in aktualnih izzivih skupne evropske prihodnosti, s ciljem približati EU državljanom, prisluhniti njihovim idejam in jih postaviti v središče razprav, za kar si je prizadevalo tudi slovensko predsedstvo Sveta EU, v času katerega se je odvil večji del konference. Do spomladi, ko se bo zaključila pod francoskim predsedovanjem, naj bi predstavila sklepe in pripravila smernice za prihodnost Evrope.

Konferenca se je zaradi pandemije začela z enoletno zamudo, zaznamovala pa jo je še vrsta drugih težav, med drugim pomanjkanje zanimanja med državljani, pa tudi dvomi v to, ali bodo njihove pobude in predlogi, ki bi naj bili preliti v sklepe konference, dejansko upoštevani.

Da bi pritegnili zanimanje čim večjega števila državljanov, so bili organizirani vseevropski državljanski forumi, na katerih so lahko ti razpravljali in izražali svoje pobude. Vzpostavljena je bila tudi večjezična digitalna platforma, prek katere lahko državljani delijo svoje zamisli o prihodnosti Evrope.

Kot eno od bistvenih se zastavlja vprašanje, ali lahko konferenca pripomore k reševanju temeljnih dilem v EU in premoščanju razlik v pogledih na demokratični proces med članicami kot tudi, ali bo dala nov zagon potrebnim spremembam? Izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Lovec meni, da je njen doseg v tem pogledu omejen.

"Čeprav ni nepomemben, pa je splošen doseg državljanskih forumov omejen na trenutne probleme ali probleme blizu ljudem v okolju, kjer živijo, in v tem smislu bi bilo tudi treba krepiti demokracijo. Ne morejo pa tovrstni ad hoc forumi reševati strukturnih problemov odločanja, politik, legitimnosti," je prepričan Lovec, sicer poznavalec mednarodnih odnosov in delovanja EU.

Analitik bruseljskega think-tanka Evropski politični center Johannes Greubel vidi konferenco - predvsem njeno plenarno zasedanje - do neke mere kot politični proces, kjer imajo precejšnjo besedo evropske institucije, države članice in nacionalni parlamenti. Ti bodo na koncu odločali, kako ideje državljanov uresničiti. V okviru tega plenarnega procesa razhajanja, na primer glede vladavine prava ali migracij, ne bodo izginila, je prepričan.

Vendar pa lahko neposredna sporočila državljanov po prepričanju analitika dajo pomemben zagon tem razpravam, ki so bile leta blokirane, in vanje vnesejo svež duh. Obstaja upanje, da bo razprava o teh vprašanjih na koncu pripomogla k dogovoru, ki bo koristen za vse.

Da vprašanje demokracije, vrednot in vladavine prava skrbi tudi evropske državljane, je pokazal eden od forumov, ob koncu katerega so udeleženci med priporočili navedli finančne sankcije v primeru kršitev vladavine prava, boljšo zaščito neodvisnih medijev in se zavzeli za evropsko ustavo, ki ščiti demokracijo in temeljne pravice.

Rezultati konference izražajo progresivne ideje, od okolja do pravne države in boja proti dezinformacijam, in v tem smislu podpirajo proevropske glasove in prizadevanja skupnih institucij ter povečujejo pritisk na države, kot sta Poljska in Madžarska, ocenjuje Lovec.

Konferenca bo na neki površinski ravni krepila legitimnost proevropskih idej in skupnih institucij, še meni ob tem. Pričakovati je nekaj konkretnih zakonodajnih spodbud in sprememb, ki bodo koristile sleherniku ter povečale odprtost delovanja in vključenost. Povečala bo pritisk "na problematične režime, ki slabijo demokracijo, vendar pa sama po sebi ne bo odpravila niti delitev na vzhod-zahod niti problemov odločanja v EU kot tudi ne evroskepticizma", meni Lovec.

Greubel pa kot pozitivno ocenjuje dejstvo, da je konferenca združila predstavnike nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta, vlad in zlasti državljane. Poleg političnih razprav pa po njegovem prinaša še eno dragoceno lekcijo, namreč, da so državljani, vključeni v ta proces, poročali, da so bili forumi dober način za vzpostavitev medsebojnih stikov in posledično za boljše razumevanje položaja drugega.

Ob tem dodaja, da bi še več tovrstnih vseevropskih interakcij o evropskih vprašanjih v prihodnje lahko v veliki meri prispevalo k premoščanju razlik med državami članicami.