STA novice / Ob prelomu leta: Slovenija uspešno krmarila zakonodajni proces EU, a v senci skrbi zaradi vladavine prava (tema)

"Ob koncu predsedovanja beležimo kar nekaj dosežkov, ki kažejo na uspešnost z vidika vodenja Sveta, usklajevanja med članicami in pogajanja v imenu Sveta z Evropskim parlamentom," je za STA ocenila višja predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) in izredna profesorica mednarodnih odnosov na FDV Sabina Lange.

Izpostavila je kompromise o pogajalskem mandatu za nekatere ključne zakonodajne dosjeje, glede katerih se bodo pogajanja začela med francoskim predsedovanjem, na primer akta o digitalnih trgih in storitvah ter okvir o minimalni plači.

Poleg tega je slovensko predsedstvo doseglo soglasje članic glede več sklepov, na primer o širitvi, pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen in odpornosti. Pri tem ne gre za pogajanja na osnovi predloga Evropske komisije, ampak je avtor osnutka predsedujoča. Sklepi o širitvi in odpornosti so pogajalski uspeh, je še ocenila predavateljica.

Čeprav zunanje predstavljanje EU po lizbonski pogodbi ni več v rokah predsedujoče, je po njeni oceni vseeno bilo nekaj vidnejših mednarodnih dogodkov, na katerih je slovensko predsedstvo igralo pomembno vlogo, na primer podnebna konferenca v Glasgowu, najpomembnejši pa je bil oktobrski vrh z Zahodnim Balkanom.

"Ne glede na to, da do večjih premikov pri približevanju regije EU ni bilo, je slovenska diplomacija dala vse od sebe in v položaju, v kakršnem sta EU in regija, je uspeh tudi to, da Francija ohranja regijo na agendi v času svojega predsedovanja," je menila Sabina Lange.

Se pa pri tem po njenih besedah logično postavlja vprašanje, ali bi lahko bil izkupiček večji, tako v odnosu do Zahodnega Balkana kot pri nekaterih drugih temah, če ne bi bilo notranjepolitičnih napetosti, ki so se prenesle v politične vode v Bruslju.

V zakonodajnih pogajanjih Evropski parlament načeloma ni izpostavljal nezadovoljstva s slovenskim predsednikom vlade. Tudi v Svetu je prevladoval skupni interes. Odnos obeh institucij do dela same predsedujoče kaže tako na uspešno delo slovenske diplomacije pri ločevanju notranjepolitičnih tem od predsedovanja kot na politično zrelost institucij EU, je ocenila predavateljica.

Resolucija Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji, sprejeta na zadnjem plenarnem zasedanju v času predsedovanja, po njenih navedbah zgolj potrjuje to - skrb za evropske vrednote in stanje v državi članici, vendar ne na način, ki bi oteževal napredek celotne skupnosti.

A slabi odnosi s politično skupino liberalcev Renew, v kateri pomembno vlogo igra francoski predsednik Emmanuel Macron, niso brez posledic, tesni odnosi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom po njegovem odhodu iz največje politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske EPP, prav tako ne, je za STA še komentirala Sabina Lange.

Zagotavljanje napredka pri sprejemanju evropske zakonodaje je ključna naloga vsakega predsedstva. Med slovenskim predsedovanjem je bilo 39 ministrskih zasedanj, od tega 23 na področjih, ki jih pokriva odbor namestnikov stalnih predstavnikov članic EU v Bruslju, coreper I. To so kmetijstvo in ribištvo, zaposlovanje, socialne zadeve, varstvo potrošnikov in zdravje, promet, telekomunikacije in energija, konkurenčnost, okolje ter izobraževanje ter kultura, mladi in šport.

Delo v okviru coreperja I je vodila namestnica stalnega predstavnika, veleposlanica Tamara Weingerl Požar, torej prva dama slovenskega predsedovanja, ki je v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju takole povzela izkupiček: "Zelo smo veseli, ponosni, tudi ganjeni nad dosežki, ki so presegli vsa pričakovanja in naše načrte pred predsedovanjem."

Izpostavila je 21 uspešnih trialogov, zakonodajnih pogajanj z Evropskim parlamentom, od tega 17 na področjih coreperja I, ki po njenih besedah nikakor niso tehnična, temveč so dejansko visoko politična in zadevajo evropske državljane, tudi slovenske. Pri tem je izrecno omenila premike na področjih zdravja, digitalizacije in sociale.

Tudi Weingerl Požarjeva je izpostavila, da je bilo sodelovanje z Evropskim parlamentom "korektno, plodno, odlično". "Sodelovali smo zelo dobro z vsemi političnimi skupinami in poročevalci," je dejala. Pri tem je pojasnila, da je parlament v sedanji sestavi nekoliko bolj raznolik, kot je bil v preteklosti, in da je doseganje soglasja v takih razmerah težje.

A Sloveniji je po njenih besedah uspelo v vlogi male države, ki posluša vse. "Prava vloga poštenega posrednika je pripomogla k temu, da smo dosegli te rezultate," je poudarila Weingerl Požarjeva, ki je začetek predsedovanja ponazorila z zakonodajnim cunamijem, konec pa z ognjemetom dosežkov.

Kljub temu pa senco na predsedovanje mečejo izrazi zaskrbljenosti glede stanja vladavine prava v Sloveniji, ki jih je bilo v minulih šestih mesecih pogosto slišati od osrednjih institucij unije.

Evropski parlament je decembra sprejel celo resolucijo o vladavini prava v Sloveniji, v kateri so med drugim izrazili "globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji".

Iz Evropske komisije pa so se vrstila opozorila zaradi odnosa vlade do medijev, zlasti pozivi k zagotovitvi financiranja in neodvisnosti STA, ter zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev. V obeh primerih je vlada tik pred koncem predsedovanja zagotovila rešitve, vendar negotovost ostaja.

Premier Janez Janša je dvigal prah tudi s tviti. Najbolj je odmeval njegov napad na novinarko Politica zaradi kritičnega članka o položaju medijev v Sloveniji, ki so ga v komisiji obsodili ter izpostavili, da so sovraštvo, grožnje in osebni napadi na novinarje nesprejemljivi.