STA novice / Evropski parlament v četrtek o resoluciji o vladavini prava v Sloveniji (ozadje)

Predlog resolucije o Sloveniji so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu - socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer evropska politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, se jim ni pridružila.

Evropski poslanci bodo o resoluciji glasovali, potem ko so letos večkrat razpravljali o stanju demokracije v Sloveniji, na plenarni razpravi ali v okviru odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).

Marca so na plenarni razpravi govorili o svobodi medijev v Sloveniji, junija je bila Slovenija v ospredju razprave o evropskem javnem tožilstvu zaradi zapletov z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, novembra so razpravljali o temeljnih pravicah in vladavini prava.

Poleg tega je vzela Slovenijo pod drobnogled posebna skupina za spremljanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje pod okriljem odbora Libe. Delegacija odbora je oktobra tudi obiskala Slovenijo. Z njo se ni sestal ne Janša ne nobeden od ministrov.

Janša se je sicer z evropskimi poslanci soočil julija, ko je ob ostri plenarni razpravi predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja. Po napovedih pa ga v Strasbourg ne bo ne ta mesec ne prihodnji, da bi predstavil dosežke predsedovanja, kar je bil v preteklosti običaj ob izteku šestmesečnega predsedovanja EU.

To prakso so v minulih letih resda opustili, delno verjetno tudi zaradi pandemije covida-19. Vendar pa je neuradno slišati, da bi slovenski premier lahko v Strasbourgu predstavil bilanco predsedovanja, če bi to želel. Namesto njega bo, kot kaže, to januarja storil zunanji minister Anže Logar.

Predlog resolucije Evropskega parlamenta v 18 točkah, ki so ga v petek pozno zvečer tudi javno objavili, vključuje izraz "globoke zaskrbljenosti zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, ki je spodkopala zaupanje v javne organe in med njimi".

Parlament naj bi z resolucijo med drugim izpostavil, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki v Sloveniji, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja.

Z resolucijo naj bi tudi izrazili zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev. Slovensko vlado bi obenem pozvali k nadaljnjemu financiranju in zagotovitvi uredniške neodvisnosti STA.

Prav tako vsebuje osnutek resolucije poziv vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija ter naj preneha z vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski na njeno uredniško politiko in zagotovi njeno neodvisnost.

EPP, ki se po burnih razpravah kljub intenzivnim prizadevanjem predlagateljem resolucije ni pridružila, ni pripravila alternativne resolucije, kar je sicer v takšnih primerih pogosto.

V EPP so si tudi prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda decembrskega plenarnega zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo - zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranjem STA, rešena.

Izid glasovanja gre pričakovati v četrtek okoli 16. ure. Predlagateljice računajo na podporo resoluciji, tudi na glasove nekaterih poslancev EPP, kjer naj bi sicer usmeritve glede glasovanja o resoluciji sprejeli na sestanku, predvidenem za sredo.

V ospredju tokratnega zasedanja Evropskega parlamenta, ki bo hibridno, bo sicer med drugim torkova razprava z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom unije Josepom Borrellom o kopičenju ruskih sil ob in v Ukrajini. Poslanci bodo v četrtek sprejeli tudi resolucijo o tem.

Prav tako bo pomembna torkova razprava in sredino glasovanje o stališču Evropskega parlamenta o zakonodaji o digitalnih trgih, ki določa pravila za delovanje velikih spletnih platform, s čimer se bodo lahko začela pogajanja s članicami, ki so svoje pogajalsko izhodišče potrdile novembra.

V sredo bodo podelili nagrado Saharova za svobodo misli, ki jo letos prejme ruski opozicijski politik Aleksej Navalni. Ker je nagrajenec v ruskem zaporu, jo bo predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli izročil njegovi hčerki Darji Navalni.

V sredo bodo evropski poslanci z Evropsko komisijo in slovenskim predsedstvom - Svet EU v odnosih z Evropskim parlamentom zastopa zunanji minister Logar - razpravljali o prihajajočem decembrskem vrhu in boju proti pandemiji.

V Strasbourgu bo prihodnji teden v ospredju tudi vprašanje novega predsednika Evropskega parlamenta. Socialdemokratu Sassoliju se mandat izteče sredi januarja. Glavne politične skupine so se julija 2019 dogovorile, da bo položaj v drugi polovici petletnega mandata pripadel EPP.

V EPP so za kandidatko za predsednico izvolili Maltežanko Roberto Metsola in pričakujejo, da bo S&D spoštovala dogovor. A v S&D so napovedali, da bodo prihodnji teden odločali o svojem kandidatu in da so na mizi vse možnosti. Svojo kandidatko Siro Rego ima tudi evropska levica.