STA novice / Evropska komisija za boljše delovne pogoje platformnih delavcev

Delo prek digitalnih platform se je v zadnjih letih močno razširilo in prinaša veliko priložnosti. Prihodki platform v EU so se v zadnjih petih letih povečali za petkrat. V uniji prek digitalnih platform danes dela več kot 28 milijonov ljudi, njihovo število pa naj bi do leta 2025 naraslo na 43 milijonov, je bilo slišati danes v Bruslju.

"Digitalne platforme dela predstavljajo velik potencial za inovacije, nove poslovne modele in prilagodljive oblike organizacije dela, ljudem omogočajo dohodek za preživljanje ali dodaten zaslužek ... Za potrošnike to pomeni boljši dostop do izdelkov in storitev, za mnoga podjetja pa priložnost za nove oblike poslovanja in dostopa do novih uporabnikov," je povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Vendar pa to prinaša tudi nove izzive. Nove oblike organizacij ne pomenijo nujno tudi kakovostnih delovnih mest, je še opozoril Dombrovskis, ki je pristojen za gospodarstvo za ljudi.

Ljudje, ki delajo prek digitalnih platform, so po njegovih besedah včasih izpostavljeni nevarnim življenjskim in delovnim pogojem, kar vključuje neustrezen zaposlitveni status, tveganje za zdravje in varnost ter slab dostop do socialne zaščite.

V središču tega poslovnega modela so ljudje, ki so upravičeni do dostojnih delovnih pogojev in socialne zaščite. "Platformni delavci si zaslužijo enako raven zaščite kot vsi drugi v EU v okviru našega socialnega modela," je poudaril Dombrovskis.

Komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je mnenja, da je treba kar najbolje izkoristiti potencial digitalnih platform za ustvarjanje delovnih mest, ob tem pa opozarja, da je treba hkrati poskrbeti, da bodo to kakovostna delovna mesta, ki ne spodbujajo prekarnosti.

Evropska komisija zato predlaga nova pravila, s katerimi želi zaščititi pravice ljudi, ki delajo v platformnem gospodarstvu ter obenem povečati pravno varnost in omogočiti rast digitalnih platform dela.

V okviru današnjega svežnja predlaga direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, ki med drugim vključuje ukrepe za pravilno določitev zaposlitvenega statusa oseb, ki delajo prek digitalnih platform dela, ter nove pravice delavcev in samozaposlenih, povezane z algoritmičnim upravljanjem.

V predlogu direktive je denimo predstavljen seznam meril za določitev, ali se platforma šteje za "delodajalca". Če platforma izpolnjuje vsaj dvoje od teh meril, velja pravna domneva, da je delodajalec. Osebe, ki delajo prek teh platform, bi bile zato upravičene do pravic iz dela in socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa delavca.

Komisija obenem predlaga tudi osnutek smernic, ki pojasnjujejo uporabo konkurenčnega prava EU za kolektivne pogodbe samozaposlenih oseb brez zaposlenih, ki skušajo izboljšati svoje delovne pogoje, vključno s tistimi, ki delajo prek digitalnih platform dela.