STA novice / Vlada s prenovljeno strategijo zunanje politike

Kot je po današnji seji vlade še sporočil urad vlade za komuniciranje, gradivo predstavlja revizijo oziroma aktualizacijo strateškega dokumenta zunanje politike, ki ga je vlada potrdila julija leta 2015. Sedanja prenovljena strategija tako kot tedanji dokument temelji na deklaraciji o zunanji politiki Slovenije, ki jo je DZ sprejel julija 2015.

Večji posegi v strateški dokument zunanje politike niso bili potrebni, je pa bilo treba predvsem prenoviti oziroma osvežiti oceno mednarodnega okolja ter upoštevati nove izzive, zlasti s področja kibernetske varnosti, hibridnih groženj ter soočanja z različnimi oblikami kriz, kot je pandemija covida-19, so pojasnili.

Kot izhaja iz vladnega gradiva, je strateški dokument tako največ sprememb doživel prav pri opisu spremenjenega mednarodnega okolja; med drugim so se okrepile kibernetske in hibridne grožnje. Poleg izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije pa sta imela izreden vpliv na razmere v mednarodnem okolju tudi pandemija covida-19 ter umik zahodnih sil iz Afganistana.

Poleg tega je bilo v času od obeh strateških dokumentov iz leta 2015 sprejetih za to področje več drugih pomembnih nacionalnih dokumentov, na primer leta 2019 sprejeta strategija nacionalne varnosti ter Bela knjiga o obrambi januarja lani, kjer je med drugim veliko pozornosti namenjenih hibridnim grožnjam in kibernetski varnosti. Ustanovljen je bil tudi nov nacionalni organ za informacijsko varnost, na MZZ pa postavljen nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti.

V prenovljenem strateškem dokumentu o zunanji politiki je dodatna pozornost namenjena tudi vlogi nedržavnih akterjev, prizadevanjem za svoboden in odprt internet, kibernetski varnosti, hibridnim grožnjam in sklepanjem mednarodnih trgovinskih sporazumov, pa tudi podnebnim spremembam ter zelenemu digitalnemu prehodu.

V ostalem delu besedila je še okrepljen poudarek vlogi EU kot najpomembnejšemu vrednostnemu, političnemu, pravnemu in ekonomskemu okolju ter prizadevanjem za njeno večjo odpornost in strateško avtonomijo.

Dokument tudi potrjuje podporo širitvi EU in opredeljuje smernice za sodelovanje z Rusijo v spremenjenih razmerah. Dodaten poudarek je dan Indijsko-pacifiški regiji. Dokument omenja tudi lani vzpostavljen strateški dialog z ZDA.

V soseščini dokument poudarja pomen infrastrukturnih povezav. Okrepljen je razdelek o Sredozemlju in besedilo o sodelovanju z drugimi jadranskimi državami. Razdelek o multilateralnem sodelovanju upošteva zoženi nabor zunanjepolitičnih prioritet. Dodaten poudarek je na področju mednarodnega prava v kibernetskem prostoru in etičnem vidiku umetne inteligence ter potrebi po olajšanemu kandidiranju slovenskih predstavnikov v mednarodna sodna in arbitražna telesa.

Na področju gospodarske diplomacije je okrepljen poudarek na digitalni diplomaciji ter umestitvi diplomatov z zadolžitvami za stike s tehnološkimi velikani v velikih svetovnih razvojnih središčih.

Razdelek o pomoči državljankam in državljanom na tujem daje dodaten poudarek podpori novodobnim slovenskim skupnostim v tujini, vključno z njihovim vračanjem in repatriacijo.

Ključno vlogo pri prenovi dokumenta so imeli poleg strokovnih služb ministrstva za zunanje zadeve člani strateškega sveta ministra za zunanje zadeve, ki je bil imenovan februarja letos. V 17-članskem svetu v katerem so predstavniki akademske, podjetniške in institucionalne sfere so med drugim pravnik in nekdanji veleposlanik Ernest Petrič, pravnik Marko Pavliha, strokovnjakinja za kibernetsko varnost Kaja Ciglič, nekdanji zunanji minister in veleposlanik Dimitrij Rupel, predsednica OZP Monika Gregorčič in izredni profesor na univerzi Stanford Jure Leskovec.