STA novice / Odbor DZ potrdil predlog zakona o debirokratizaciji

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec je prepričana, da je skrajni čas, da Slovenija stopi na pot debirokratizacije, predlog zakona pa pri tem predstavlja prvi korak.

Predlog zakona v prvem delu spreminja in dopolnjuje 14 zakonov z različnih področij; gre za poenostavitve med drugim glede prijave prebivališča, vročanja pošiljk v upravnih postopkih in overjanja natisnjenih izvodov odločb. V drugem delu pa določa razveljavitev 207 zakonov in vseh podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ter določa prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov.

Med drugim bi s spremembo zakona o uradnem listu določili vzpostavitev Uradnega registra RS, v katerem bi bila objavljena uradna prečiščena besedila veljavnih zakonov in podzakonskih aktov. Triller Vrtovčeva je ob tem pojasnila, da uradni register ne bo zamenjal uradnega lista, zakonodajni postopek in postopek objave v uradnem listu pa tako ostajata nespremenjena.

Do predlaganega zakona so bili medtem precej kritični v zakonodajno-pravni službi. Predstavnica službe je med drugim na seji opozorila, da gre pri tem za t.i. omnibus način noveliranja, ki je v zakonodajni praksi sicer že znan, a se ga mora uporabljati izjemoma in restriktivno. Po oceni zakonodajno-pravne službe pogoji za takšno noveliranje v tem primeru niso izpolnjenji.

Prav tako so opozorili na nejasnosti glede statusa uradnega registra. V primeru, da gre pri tem za zavezujoč pravni vir, je takšna določba v neskladju z ustavo. V primeru, da je register zgolj informativne narave, pa so izpostavili, da v Sloveniji že imamo pravni informacijski sistem, ki je prek spleta dostopen brezplačno. Predstavnica službe je obenem pojasnila, da predlog zakona v nekaterih delih posega v zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti.

Predlagana dopolnila, pri čemer je posebej izpostavila predloge koalicijskih poslanskih skupin, pa ne odpravljajo sistemsko spornih rešitev. Poslanci so po koncu razprave na glasovanju sicer sprejeli vsa dopolnila, ki so jih predlagali v koalicijskih SDS, NSi in SMC.

Generalni direktor finančne uprave Ivan Simič, ki vodi strateški svet za debirokratizacijo, je glede spornega omnibus načina noveliranja dejal, da bi spreminjanje vsakega od 14 zakonov posebej trajalo predolgo. Kot je ocenil, je pri vsem tem potreben premik v glavah. "Začnimo razmišljati, da je lahko nekaj poenostavljeno in hitreje," je povedal.

Na račun 32 strani pripomb zakonodajno-pravne službe bi se morali po mnenju Nataše Sukič (Levica) o tem zakonu nehati pogovarjati, saj je konceptualno sporen in v pravni red vnaša zmedo. Prav tako se ji zdi, da predlagani zakon ne poenostavlja, temveč še bolj zapleta stvari. Obenem je izpostavila, da bi vzpostavitev uradnega registra stala 780.000 evrov. Razlog po njegovi vzpostavitvi je po njenem prepričanju zgolj zagotovitev novega posla nekemu podjetju.

Bojano Muršič (SD) je predvsem zmotilo to, da predstavniki ministrstev niso sodelovali v razpravi. Med drugim bi si želela pojasnila ministrstva za finance, od kje bo prišlo teh 780.000 evrov za vzpostavitev uradnega registra. Ta predlog zakona po njenem prepričanju zgolj opravičuje delo strateškega sveta in je daleč od izpolnitve ciljev debirokratizacije.

Poslanca LMŠ Rudija Medveda tišina ministrstev ne čudi, saj je prepričan, da niso sodelovala pri pripravljanju tega zakona in so zgolj prispevala podpise. Zakon je označil za tempirano bombo, ki bi v primeru njegovega sprejetja v DZ pomenil "razstrelitev pravnega sistema".

Dušan Verbič iz SMC je predstavil, da smo leta 2020 v Sloveniji imeli 6713 zakonov, od tega 134 neveljavnih, ki se uporabljajo in 2915, neveljavnih zakonov. Z bistvom tega zakona se tako strinja, saj se mu zdi prav, da se začne ta zadeva sistematično čistiti.

Se pa ne strinja z delom predloga, ki se dotika zakona o splošnem upravnem postopku. Gre za razbremenitev ministra s podeljevanjem pooblastil za odločanje o posameznih upravnih postopkih državnim sekretarjem. Meni namreč, da se na račun tega, kar je zapisano v predlogu, znižuje strokovna usposobljenost tistih, ki so na največjem odločevalskem vrhu. Tem pomislekom sta se pridružili tudi Tina Heferle (LMŠ) in Muršičeva, saj se jim zdi nedopustno, da se državnim sekretarjem podeljuje pooblastila brez izpolnjevanja pogoja ustrezne izobrazbe in pridobitve izpita iz pravnega postopka.

V opozicijski poslanskih skupinah SD, LMŠ, Levica in SAB so zato pripravili dopolnilo zakona, ki ta sporni 16. člen črta iz predloga zakona. Dopolnilo je bilo na seji odbora sprejeto.