torek, 30.11.2021
Ljubljana, 30. novembra (STA) - Člani odbora DZ za infrastrukturo so na današnji seji podprli predlog novele zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) in razvojnem prestrukturiranju regije, ki podaljšuje rok za zaključek zapiralnih del RTH na konec leta 2023. Strinjali so se, da mora biti to zadnje podaljšanje roka za zaprtje.
Nazadnje je bil zaključek zapiralnih del RTH predviden za konec lanskega leta, a kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, dela v tem programskem obdobju niso bila končana in so presegla zmožnost financiranja izvajanja iz lastnih sredstev družbe RTH. Prav tako zaradi nedokončanja del ni bilo mogoče izvesti vseh upravnih postopkov pred izdajo odločb o prenehanju pravic in obveznosti. Spomnil je, da je bilo že takrat izpostavljeno, da likvidacijska masa družbe ne zadošča za financiranje vseh del.
Košorok je pojasnil, da ocena vrednosti programa postopnega zapiranja RTH za obdobje 2020/23 znaša 11.675 evrov. "Predvideva so državna sredstva v višini 8,9 milijona evrov," je dejal in pojasnil, da bo 4,2 milijona evrov nakazanih v letu 2022, 4,5 milijona evrov v letu 2023, do zaključka del pa še 200.000 evrov. "Preostalo razliko bo RTH pokril iz lastnih virov in razprodajo premoženja, ki mu je še ostalo," je pojasnil.
Člani odbora upajo, da bodo postopki in dela res zaključeni do konca leta 2023 ter ponovno podaljševanje roka ne bo potrebno. Primož Siter (Levica) je izpostavil, da se rudnik zapira že od leta 2000 in da je bilo temu skupno namenjenih četrt milijarde evrov. "Kdo je odgovoren za stalno podaljševanje in neučinkovitost zapiranja," je vprašal. Andrej Rajh (SAB) je spomnil, da je zakon v vsebinskem smislu prenehal veljati in da se zdaj z novelo zakona predvidevajo dodatna sredstva.
Rudi Medved (LMŠ) je prav tako spomnil na zgodovino zapiranja rudnika. "Leta 2018, ko smo podprli podaljšanje, je bilo ocenjeno da potrebujemo dobre tri milijone evrov. Lani se je vedelo, da program ne bo uresničen, pa ni bilo nobenega poskusa podaljšanja zakona. Zakaj je zdaj potrebnih še dodatnih devet milijonov iz proračuna?," je dejal.
"Zapiranje rudnika ni enako zapiranju tovarne, kjer pač ugasneš stroje. Tu gre za neko specifiko," pa je menil Soniboj Knežak (SD). Ivan Hršak (Desus) je dejal, da rudnik s prodajo svojega premoženja ni prišel do dovolj sredstev in da upa, da se bodo s tem denarjem zadeve končno uredile.
Boris Doblekar (SDS) je spomnil, da ima rudarjenje v Zasavju dolgo tradicijo. "Okoljska, prostorska sanacija, zapiralna dela se ne zgodijo z danes na jutri in to tudi stane," je dejal in izrazil upanje, da je to zadnji finančni vložek in da se bodo dela dokončno izvedla.
Odbor je podprl tudi predlog zakona o oskrbi s plini, s katerim se bo to področje izvzelo iz energetskega zakona in bo urejeno samostojno. Košorok je povedal, da se z njim povzema osnovno strukturo zdajšnjega dela energetskega zakona in odpravlja pomanjkljivosti. Zakon bo pokrival oskrbo z vsemi plini, podrobno določa tudi dejavnost plinskega gospodarstva. Prepričan je, da bo tako lažje doseči usklajenost slovenske zakonodaje z evropsko.
V razpravi opozicijske stranke predlogu niso izrazile nasprotovanja, je pa Rajh dejal, da potrebujemo ustrezne zakonodajne spremembe, da zaščitimo končne odjemalce, da bi imeli daljši odpovedni rok in ne bi prihajalo do primerov, ko trgovec le mesec dni prej napove, da bo prekinil dobavo električne energije. Boštjan Koražija (Levica) pa je izpostavil trenutne razmere v Mariboru in astronomsko povečanje zneskov na računih.
Kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo pa je odbor ocenil predlog zakona o ravnanju z odpadki, s katerim je stranka SNS predlagala ureditev tega področja. Jani Ivanuša (SNS) je spomnil na opozorila nevladnih organizacij, da ljudje vedno bolj onesnažujemo okolje in da so na tem področju potrebne spremembe.
Vladi se poseben zakon o ravnanju z odpadki ne zdi potreben. Državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Metka Gorišek je povedala, da je vlada z malo zamude popravila zakon o varovanju okolja, ki namenja pozornost tudi ravnanju z odpadki. Okoljski minister Andrej Vizjak je danes na novinarski konferenci izrazil pričakovanje, da bo sprejet do februarja.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki