STA novice / Evropski poslanci prepoznali premike glede imenovanja delegiranih tožilcev, kritični do zamud (dopolnjeno)

Poslanci so v razpravi opozorili, da v Sloveniji kljub pozitivnem napredku pri nekaterih ključnih vprašanjih še vedno obstajajo grožnje za demokracijo. Med drugim so opozorili na zmanjševanje financiranja medijev, spletno nadlegovanje, strateške tožbe proti udeležbi javnosti in grožnje kritičnim glasovom.

Eden od poudarkov v razpravi je bil sicer na zamudah pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v okviru evropskega javnega tožilstva (EPPO).

V razpravi je kot prva nastopila slovenska poslanka iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Romana Tomc, ki se je postavila v bran slovenski vladi. Po besedah Tomčeve ima Slovenija precej težav z vladavino prava, ki izvirajo iz prejšnjega sistema. Ugotoviti razsežnost teh težav naj bi bil tudi cilj nedavnega obiska misije parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine in pravosodje Libe.

Tomčeva je pri tem obžalovala, da so se namesto z resnimi težavami vladavine prava ukvarjali predvsem z vprašanjem delegiranih tožilcev in s financiranjem Slovenske tiskovne agencije (STA), ki je medtem rešeno. Odgovor, zakaj je ta točka na dnevnem redu današnjega zasedanja, je po njenem jasen namreč, da gre za nov poskus slovenske opozicije škodovati vladi.

Podobno je tudi njen strankarski kolega Milan Zver (SDS/EPP) menil, da gre za politično motivirano razpravo. Dejal je, da ima Slovenija probleme z vladavino prava in da se to kaže tudi v tem, da sodstvu zaupa le četrtina ljudi. Po njegovih besedah ima tudi težave z mediji, zlasti njihovim lastništvom in njihovo neuravnoteženostjo, saj da je 90 odstotkov medijev levičarskih.

Predlog za uvrstitev razprave na dnevni red plenarnega zasedanja so sicer podprli socialisti (S&D), liberalci (Renew), Zeleni in Levica.

Najbolj kritični so bili v vrstah liberalcev, Zelenih in Levice. Pri liberalcih sabotažo postopka imenovanja slovenskih delegiranih tožilcev zaradi neposrednega vmešavanja predsednika slovenske vlade vidijo kot oviranje sodstva in očitno kršitev neodvisnosti pravosodja. Evropsko komisijo so zato pozvali k uporabi mehanizma pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Aktualna vlada je po mnenju slovenskega poslanca Klemna Grošlja (Renew) zaradi strahu pred mehanizmom pogojevanja le plačala del predvidenih sredstev za STA in začasno imenovala delegirana tožilca. "S tem daje vtis, da je v Sloveniji vse v najlepšem redu," je dejal Grošelj, pri čemer je opozoril, da se politika sistematičnega in premišljenega slabljenja ključnih javnih institucij s ciljem njihove podreditve ali vsaj njihovega utišanja.

Tudi njegova kolegica iz liberalnih vrst Irena Joveva je posvarila, da gre v primeru financiranja STA in imenovanja delegiranih tožilcev zgolj za navidezno popuščanje ter stopnjevanje pritiska drugje, med drugim na tožilstvo, sodstvo, policijo, medije in nevladnike.

Tineke Strik iz Zelenih je menila, da vladavina prava v Sloveniji deluje, vendar je ogrožena. Po njenih besedah je nesprejemljivo, da te grožnje neposredno prihajajo od predsednika vlade Janeza Janše in njegove vladajoče stranke. Izrazila je tudi zaskrbljenost za svobodo govora in svobodo medijev v državi.

Zahvaljujoč nacionalnemu in evropskemu pritisku sta bila končno imenovana oba delegirana tožilca, je še dejala poslanka, ki je pri tem Evropsko komisijo pozvala, naj ostane budna in ukrepa, če bo potrebno.

Miguel Urban Crespo iz Levice pa je opozoril na ozračje nadlegovanja in zastraševanja, tudi na socialnih medijih, s katerim se dnevno sooča slovenska opozicija. Izpostavil je tudi zatiranje protestnikov, ukrepi proti pandemiji covida-19 pa se po njegovem izrabljajo za omejevanje svoboščin.

Socialist Cyrus Engerer je v svojem nastopu poudaril pomen spoštovanja evropskih vrednot in demokratičnih standardov, pri čemer je omenil tudi imenovanje obeh evropskih delegiranih tožilcev. To je označil za korak v pravo smer, ki pa bi bil po njegovem mnenju lahko storjen prej.

Poslanka iz Slovenija Tanja Fajon (S&D) je opozorila na dejstvo, da je v Evropskem parlamentu že drugič govora o Sloveniji, kar po njenih besedah potrjuje, da je nekaj v državi resno narobe. "Danes smo dobili delegirana tožilca iz Slovenije. Želim, da bosta tožilca sposobna brez očitkov o pristranskosti obravnavati zadeve, in brez poskusov slovenske vlade, ki se zdi, da so danes že na mizi, da ju diskeditira ali celo odpokliče," je dejala.

V desni skupini Identiteta in demokracija (ID) so nasprotno poudarili, da je Slovenija suverena država, v kateri javne institucije delujejo pravilno. V evroskeptični skupini evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so pozdravili imenovanje delegiranih tožilcev, četudi je do njega prišlo z zamudo.

Zamude pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev so bile sicer eden ključnih razlogov, da je Evropski parlament na dnevni red plenarnega zasedanja uvrstil razpravo o Sloveniji s predvideno resolucijo, o kateri naj bi glasovali decembra.