STA novice / Slovenski proračunski načrt skladen z evropskimi priporočili (intervju)

Evropska komisija je danes objavila jesenski gospodarski sveženj, vključno z ocenami osnutkov proračunskih načrtov članic območja evra, ki so tudi tokrat še prilagojeni pandemični realnosti. Unija je namreč zaradi pandemije covida-19 uvedla maksimalno prožnost pri uveljavljanju evropskih proračunskih pravil.

Maksimalno prožnost zagotavlja sprožitev splošne odstopne klavzule pakta za stabilnost in rast, ki opredeljuje temeljna evropska proračunska pravila in je podlaga za ocenjevanje proračunskih načrtov. Ta klavzula naj bi veljala do konca prihodnjega leta.

Tako kot lani torej niti letos ni tradicionalne razvrstitve članic v skupine skladnih s paktom, pretežno skladnih in tistih s tveganji neskladnosti s proračunskimi pravili.

Bruselj se v pandemiji osredotoča na upoštevanje kvalitativnih fiskalnih priporočil, naj članice zagotovijo fiskalne ukrepe, ki bodo podprli gospodarstvo in ohranili nacionalne naložbe ter dobro izkoristili sredstva za okrevanje za dodatne naložbe v podporo rasti in delovnim mestom v prihodnjih letih.

Slovenski proračunski načrt skladen z evropskimi priporočili, opozorilo glede davčne reforme

Slovenski osnutek proračunskega načrta je skladen s kvalitativnimi evropskimi priporočili, je povedal izvršni podpredsednik komisije Dombrovskis v pogovoru s skupino bruseljskih medijev. Podobno oceno je Slovenija od komisije dobila tudi lani novembra.

Komisija v delu poročila, ki se nanaša na Slovenijo, spomni na pomen sestave javnih financ in kakovosti proračunskih ukrepov, tudi z naložbami, ki spodbujajo rast, še zlasti v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu.

Opozarja sicer na učinke davčne reforme. Medtem ko večina ukrepov naslavlja evropska priporočila, pa lahko sprejeta davčna reforma obremeni vzdržno in vključujoče okrevanje, namreč navaja komisija glede Slovenije.

Ob tem poziva, naj Slovenija ob upoštevanju stopnje okrevanja redno pregleduje uporabo, učinkovitost in ustreznost podpornih ukrepov ter naj jih bo pripravljena prilagoditi, če bodo terjale okoliščine. Podobno je pozvala tudi lani novembra.

Italiji poziv k omejitvi rasti tekočih izdatkov

Na splošno proračunski načrti držav v območju evra sledijo tem priporočilom. V komisiji izpostavljajo tri države - Italijo, Latvijo in Litvo - zaradi rasti tekočih izdatkov, pri čemer je poudarek zlasti na Italiji, ki se edina v omenjeni trojici spopada tudi s problemom visokega javnega dolga.

Italijo komisija poziva k ukrepom za zajezitev hitre rasti tekočih izdatkov, v manjši meri se s tem izzivom soočata tudi Latvija in Litva, je pojasnil Dombrovskis.

Na sploh v primeru držav z visokim javnim dolgom - Belgije, Francije, Grčije, Italije, Portugalske in Španije - komisija izpostavlja potrebo po previdnejši fiskalni politiki in ohranitvi vzdržnosti javnih financ. Te države naj pazijo, da bodo fiskalni ukrepi v pandemiji začasni in ciljno usmerjeni ter da ne bodo stalno bremenili javnih financ.

Dombrovskis je ob tem opozoril na rast inflacije in izpostavil, da države ne morejo jemati trenutno zelo nizkih obrestnih mer za samoumevne.

Učinka bližajočih se volitev na proračune različnih članic - v Franciji se na primer pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto veliko govori o razsipni predvolilni fiskalni politiki - izvršni podpredsednik ni želel podrobno komentirati, dejal je le, da vseskozi spremljajo fiskalne položaje vseh držav.

Komisija je jesenski gospodarski sveženj predstavila v kontekstu močnega gospodarskega okrevanja ob negotovi prihodnosti. Med tveganji v Bruslju izpostavljajo zaostrovanje pandemije, rast maloprodajnih cen in stanovanjskih stroškov ter motnje v dobavnih verigah.

Jesenski gospodarski sveženj, s katerim se začne evropski semester, poleg ocen osnutkov proračunskih načrtov držav v območju evra med drugim vključuje tudi oceno, katere članice morajo na temeljit pregled gospodarskih neravnovesij.

Na temeljit pregled morajo tiste države, v katerih je komisija v preteklosti že ugotovila neravnovesja. To so Hrvaška, Francija, Nemčija, Irska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska, ki se soočajo z neravnovesji, ter Ciper, Grčija in Italija, ki se soočajo s presežnimi neravnotežji.

Evropski semester je cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

Kljub pandemiji ta proces po Dombrovskisovih besedah ostaja glavno orodje za usklajevanje gospodarskih, fiskalnih in zaposlovalnih politik članic. Spomladi prihodnje leto bo komisija objavila podrobna poročila o razmerah v članicah ter nova proračunska, reformna in naložbena priporočila.

Pri tem bo upoštevala tudi izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter se poskusila izogniti podvajanju. Nacionalni reformni načrti, ki jih morajo članice običajno poslati v Bruselj aprila, naj bi bili obenem vmesno poročilo o izvajanju načrtov za okrevanje.