STA novice / Dolgotrajni oskrbi se po skoraj 20 letih poskusov obeta sistemska ureditev (ozadje)

V Sloveniji je storitve dolgotrajne oskrbe leta 2018 prejemalo 66.179 oseb ali 1750 več kot leto prej. Približno 36 odstotkov jih je storitve prejemalo v instituciji, približno 34 odstotkov na domu, le denarne dodatke pa jih je prejemalo manj kot 30 odstotkov.

Zakon je po navedbah vlade glede na staranje prebivalstva v Sloveniji nujen. Po projekcijah se bo namreč delež starih nad 65 let z 20 odstotkov, kolikor jih je bilo leta 2019, do leta 2050 povečal na skoraj tretjino.

Vir financiranja kamen spotike že 20 let

Vse od leta 2002 je bilo pripravljenih pet zakonskih osnutkov, vendar je samo aktualno besedilo prišlo do DZ. Tako kot tega je tudi prejšnjega pripravilo ministrstvo za zdravje, saj je področje od začetka leta 2017 v večinski pristojnosti tega ministrstva in ne več ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so napisali prvi osnutek. Kasneje so se naloge lotili še pri Zvezi društev upokojencev Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Razlog za neuspeh vseh prejšnjih štirih poskusov pa je bil vir financiranja. Za vzpostavitev sistema bi bilo namreč treba uvesti novo obvezno zavarovanje, o čemer so se kresala različna mnenja.

Glede na osnutek, ki ga je ministrstvo za zdravje dalo v javno obravnavo v času vlade Mira Cerarja, bi manjkajoča sredstva dobili z obveznim doplačilom v višini 0,48 odstotka od neto zavarovalne osnove. Prvotni osnutek aktualnega besedila, ki so ga na ministrstvu pripravili pod vodstvom prejšnjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, pa je predvidel prispevno stopnjo v višini 1,47 odstotka. Vendar je bil ta del kasneje umaknjen.

Pripravljeni predlog določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen, ki bodo prenesena iz pokojninske in zdravstvene blagajne, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025. Vsa potrebna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe bodo prihodnje leto znašala približno 205 milijonov evrov, od tega bo moral državni proračun zagotoviti več kot polovico.

Možnost izbire med institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarnim prejemkom

Predlog obsega niz ukrepov, namenjenih polnoletnim, ki so trajno odvisni od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Izbirali bo lahko med institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarnim prejemkom.

Med sklopi storitev so pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe. Obstoječe pravice po zagotovilih pristojnega ministrstva ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tu bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.

Z dopolnili so skušali upoštevati pripombe različnih deležnikov. Tako so denimo obdobje za prilagoditev ZZZS na opravljanje nalog s področja dolgotrajne oskrbe podaljšali, ustregli pa so tudi zvezi društev slepih in slabovidnih, saj pravica do dodatka za pomoč in postrežbo slepim in slabovidnim ostaja v pokojninskem zakonu.

V strokovni in laični javnosti z vrsto očitkov

Tako v strokovni kot laični javnosti v predlogu najbolj pogrešajo bolj natančno opredelitev financiranja. Poleg tega je Skupnost socialnih zavodov Slovenije želela odgovore na vprašanje glede delovanja in razvoja javne mreže izvajalcev. Zaradi prenizke ocene uporabnikov pa se bojijo, da bo 30.000 ljudi ostalo brez potrebne storitve.

Po mnenju Zveze društev upokojencev Slovenije je predlog premalo dorečen in konceptualno pomanjkljiv. Ni jasne razmejitve med storitvami s področja zdravstva in dolgotrajne oskrbe, kjer je treba po njihovi oceni narediti jasno ločnico, saj gre za različna vira financiranja.

Združenje za dostojno starost Srebrna nit pa nasprotuje privatizaciji sociale in zdravstva. Poleg tega ne pristajajo na to, da se bodo pomembne vsebine namesto v zakonu urejale v pravilnikih.

Koalicija poudarja nujnost sprejema zakona, v večjem delu opozicije kritično do pomanjkanja vira financiranj

V parlamentarnem postopku so v prvi obravnavi zakonodajni predlog podprle koalicijske poslanske skupine, prisotna člana poslanske skupine DeSUS, SNS in poslanca narodnosti. Poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezani poslanci so glasovanje obstruirali.

Poslanska razprava ob prvi obravnavi je sicer pokazala strinjanje, da je vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe nujna, a je bilo o tem iz omenjenih opozicijskih strank slišati kritike predvsem na račun pomanjkanja zagotovljenega vira financiranja ter nejasnosti in nedorečenosti zakona. V koalicijskih poslanskih skupinah in drugem delu opozicije so medtem poudarjali, da s sprejemom zakona ne gre več odlašati in da se ga da izboljšati še z dopolnili.

Več dopolnil je tako pripravil že zainteresirani odbor DZ za delo, ki so jih med drugim oblikovali na podlagi predlogov reprezentativnih invalidskih organizacij. Matični odbor za zdravstvo je nato v soboto sprejel številna dopolnila, ki med drugim natančneje določajo storitve dolgotrajne oskrbe in pogoje za njeno opravljanje. Skupaj so jih vložile poslanske skupine koalicije in opozicijska SNS, ki so že napovedale podporo zakonu. Sprejeli so tudi koalicijska dopolnila, ki so jih pripravili na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ. Prav tako so sprejeli dve dopolnili DeSUS, ki se nanašata na prostovoljce.

Od več vloženih amandmajev SD, LMŠ, SAB in nepovezanih poslancev pa ni bil sprejet noben. Člani odbora iz LMŠ, SD, Levice, SAB so sejo po 22. uri celo obstruirali, saj da predsednica odbora od predsednika DZ ni pridobila soglasja za izvedbo seje po tej uri. "Ostro obsojamo postopek druge obravnave predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je s kršenjem ustaljenih poslovniških določil DZ le klavrn poskus vsiljevanja vladnih rešitev brez proračunskega kritja in trohice koristi za uporabnike," so zapisali v skupni izjavi. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je danes opozoril, da je zadnja različica predloga do poslancev prišla manj kot 24 ur pred nadaljnjo obravnavo, kar je po njihovi oceni prekratko obdobje, da bi ga lahko ob tako številnih dopolnilih natančno preučili.

Podobno kritični so tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki menijo, da je predlog vsebinsko slab in neusklajen, edini motiv za takšno hitenje pa je "želja koalicije, da se bo lahko v javnosti pohvalila, da je bil sprejet v tem mandatu, v praksi pa ga bo izjemno težko izvajati"," so navedli za STA.

Po mnenju SAB je obstoječ vladni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi popolnoma nedomišljen, nedodelan, pomanjkljiv in nezmožen izvajanja v praksi. "Je zgolj okvir brez slike, predvideni niso niti viri financiranja, nasprotujejo pa mu praktično vsi uporabniki, katerim naj bi bil zakon namenjen," so navedli in dodali, da se je "tako pomemben zakon, na katerega v Sloveniji čakamo 19 let, na sobotni seji odbora za zdravstvo pisal sproti".

Tudi v poslanski skupini LMŠ tako dopolnjenega predloga ne podpirajo. Še vedno namreč ostaja zgolj nekakšno ogrodje, medtem ko bodo ključne vsebine urejene s pravilniki, ki jih bo sprejel minister za zdravje, menijo. Opozorili pa so tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila na protiustavnost nekaterih določb in notranjo neskladnost zakonskih členov.

"Glede na trditve vlade in koalicije, kako nujno je čim prejšnje sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, zaradi česar hitijo z nedomišljenim in ustavno spornim zakonom, se čudimo tolikšnim časovnim odlogom uveljavitve oblik dolgotrajne oskrbe. Zato bomo v poslanski skupini predlagali zgodnejšo uveljavitev," so ob tem zapisali.

Poslanec SD Soniboj Knežak je izpostavil, da Socialni demokrati pozdravljajo dogovor, ki je bil sklenjen s sindikati za več kot potreben dvig plač medicinskih sester, je pa hrati opozoril na pomanjkanje širšega socialnega dialoga.

Poslanec SD Soniboj Knežak pa je dejal, da se boji, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi eden zakonov brez finančnega pokritja.