STA novice / V EU ta teden pomemben dogovor o digitalnih trgih in storitvah (ozadje)

Politični dogovor o obeh uredbah - gre za pravno zavezujoč akt, ki v članicah velja v celoti in neposredno - so države na veleposlaniški ravni že potrdile. V četrtek pa ju bodo po pričakovanjih potrdili še ministri.

Akt o digitalnih trgih določa pravila za vratarje

Akt o digitalnih trgih opredeljuje skupna evropska pravila za delovanje vratarjev oziroma ponudnikov jedrne platformne storitve, kot so spletne posredniške storitve, brskalniki, operacijski sistemi, storitve računalništva v oblaku, platforme za izmenjavo videov, storitve medosebne komunikacije, neodvisne od številke, storitve socialnih omrežij in oglaševalske storitve.

Gre za velike spletne platforme, ki delujejo kot vratarji med poslovnimi in končnimi uporabniki ter pri tem pogosto zlorabljajo svoj utrjen položaj na trgu, kar vodi v dražje storitve, slabšo kakovost in manjšo izbiro za končne uporabnike ter manj inovacij in manj konkurenčen evropski trg.

Nova zakonodaja opredeljuje merila za opredelitev vratarjev. To bo ponudnik jedrne platforme z močnim gospodarskim položajem in vplivom na notranji trg, dejaven v več članicah, z močnim posredniškim položajem ter uveljavljenim in trajnim položajem na trgu. Med njimi bodo zagotovo ameriški spletni velikani Google, Amazon, Apple, Facebook in Microsoft, sicer pa se pričakuje, da bo vratarjev do petnajst.

Poleg tega zakonodaja določa obveznosti za vratarje, na primer v posebnih okoliščinah bodo morali omogočiti interoperabilnost z lastnimi storitvami, poslovnim uporabnikom bodo morali omogočiti dostop do podatkov, ki jih ustvarijo, morali jim bodo omogočiti, da delujejo tudi zunaj platforme vratarja, ter ne bodo smeli ugodneje obravnavati svojih proizvodov in storitev v primerjavi s tistimi, ki jih na njegovi platformi ponujajo drugi poslovni uporabniki.

Izvajanje pravil bo nadzorovala Evropska komisija. V primeru kršitev je predvidena globa v vrednosti do deset odstotkov skupnega letnega prometa, v primeru sistematičnih kršitev pa tudi vedenjski ukrepi ali strukturni ukrepi, na primer komisija bo lahko zahtevala odprodajo podjetja ali dela podjetja.

Nova zakonodaja je potrebna, ker se z izzivi na hitro razvijajočem se trgu ni mogoče spoprijeti z obstoječimi evropskimi pravili za varstvo konkurence, konkretno na podlagi 102. člena pogodbe o delovanju EU, ki se nanaša na zlorabo prevladujočega položaja, saj so postopki predolgi, o čemer priča nedavni primer Googlove storitve primerjave cen.

Nova zakonodaja naj bi omenjeno Googlovo prakso dajanja prednosti lastnim storitvam pred storitvami tekmecev na svoji platformi prepovedala predhodno. S tem naj bi učinkoviteje in hitreje naslovila strukturne težave na digitalnih trgih ter preprečila nepoštene prakse.

Akt o digitalnih storitvah naj bi poslovnim uporabnikom zagotovil pravičnejše poslovno okolje in boljše priložnosti za inovacije, potrošnikom pa večjo izbiro in cenejše storitve, tudi več možnosti za zamenjavo ponudnika.

Akt o digitalnih storitvah za boj proti nezakonitim vsebinam

Druga uredba, akt o digitalnih storitvah, pa se nanaša na širši krog zavezancev, in sicer na vse posredniške platforme, od tistih zgolj komunikacijske narave do ponudnikov storitev gostovanja ter zelo velikih spletnih platform in iskalnikov. To so platforme, ki posredujejo uporabniško ustvarjene vsebine, kar omogoča vrsto gospodarskih priložnosti, obenem pa tudi širjenje nezakonitih vsebin.

Prav boj proti nezakonitim vsebinam, sovražnemu govoru in kriminalu na spletu so ključni cilji nove zakonodaje. Zagotovila naj bi večjo pravno predvidljivost in odgovornost ter okrepila zaščito potrošnikov, obenem pa tako potrošnikom kot podjetjem zagotovila bolj pošteno, varno in zaupanja vredno spletno okolje.

To področje sedaj ureja direktiva o elektronskem poslovanju iz leta 2000, ki jo je bilo treba prilagoditi hitremu razvoju posredniških platform in spletnih storitev.

Akt o digitalnih storitvah med drugim opredeljuje odgovornost in obveznosti za različne vrste posredniških platform, predvideva mehanizem urejanja vsebin s poudarkom na odstranjevanju nezakonitih vsebin, opredeljuje in uzakonja vlogo zaupanja vrednih prijaviteljev ter določa vrsto pravil glede preglednosti.

Na primer, pri oglasih bo v skladu s sedanjim dogovorom morala biti na voljo informacija, zakaj se uporabniku prikazuje določen oglas. Uporabnik bo moral imeti na voljo alternativno pot za izbiro priporočilnega sistema, ki ni vezana na njegov uporabniški profil.

Akt sicer ne določa, kaj je nezakonito, to namreč še vedno ostaja stvar nacionalne zakonodaje. Opredeljuje odstranjevanje oziroma omejevanje vidnosti nezakonitih vsebin. V primeru škodljivih, a zakonitih vsebin pa ukrepanje še vedno prepušča posredniškim platformam, pri čemer računa na njihovo družbeno odgovornost. Ob tem se izpostavlja vprašanje poseganja v svobodo izražanja posameznika.

Za nadzor nad izvajanjem zakonodaje v tem primeru ne bo pristojna le Evropska komisija, kot v primeru akta o digitalnih trgih, temveč bodo morale članice unije vzpostaviti nacionalne koordinatorje za digitalne storitve. V Sloveniji bi to vlogo lahko opravljala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), možna pa je tudi ustanovitev novega organa.

Pogajanja so bila po neuradnih informacijah izjemno zahtevna, pritiski različnih deležnikov, tako članic kot raznih združenj, so bili močni. Med članicami sta se oblikovala dva tabora: minimalistična ali pragmatična skupina manjših severnih, južnih in vzhodnih članic, ki je želela čim manjši obseg uredbe, ter maksimalistična skupina velikih članic, kot so Francija, Nemčija, Španija in Italija, ki so se zavzemale za bistveno strožja pravila.