STA novice / V ponedeljek na zagovor v DZ še pravosodni minister Dikaučič, podpora ministru za zdaj nejasna (ozadje)

V ospredju očitki o neimenovanju evropskih delegiranih tožilcev

Vlagatelji interpelacije so očitke Dikaučiču zapisali v štirih točkah. Med drugim ministru očitajo, da je odgovoren za objavo nezakonitega javnega poziva državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ter dopuščanje "nedopustnega odlašanja vlade ter njenih selektivnih pristopov in političnih motivov pri imenovanju državnih tožilcev".

Ministru očitajo tudi sodelovanje pri sprejemanju zakonskih predlogov, s katerimi vlada posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Vlada, prav tako pa minister Dikaučič, po oceni predlagateljev interpelacije nista hotela razumeti napotka ustavnega sodišča ob ugotovitvi neustavnosti dela 39. člena zakona o nalezljivih boleznih. "Nasprotno, namesto da bi odločbo dosledno uresničila, je vlada ob asistenci ministra Dikaučiča v zakon prelila lastne protiustavne in (povečini) razveljavljene odloke," so zapisali v interpelaciji.

Na seznam očitkov so vlagatelji uvrstili še zanje škodljivo okrnitev delovanja edinega notariata v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je pred tem Dikaučič hotel prevzeti sam. Po njihovi oceni je tudi osebno odgovoren za diskontinuirano delovanje žalske notarske pisarne in za več kot leto dni trajajoč postopek izbire notarja v Žalcu.

Dikaučič: Očitke, ki niti niso o mojem delu, zavračam

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je v odgovoru na interpelacijo zavrnil vse očitke, ob tem pa poudaril, da je interpelacija vsebinsko neutemeljena in niti ni o njegovem delu.

Glede neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev je Dikaučič med drugim zapisal, da je njegovo ravnanje ves čas skladno s tem, da o zakonitosti postopkov in aktov odloča sodišče, in ne minister. V odgovor, ki ga je poslal poslancem, je zapisal še, da je njegova dolžnost, da naredi vse, kar je v njegovi pristojnosti, da bo Slovenija čim prej imela tudi delegirana evropska tožilca.

Vlada je sicer na četrtkovi seji odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi, torej Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Predlog je glede na sklep vlade sicer začasen, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov.

Glede zakona o nalezljivih boleznih je Dikaučič pojasnil, da je zanj primarno pristojen minister za zdravje, ostali ministri pa lahko v okviru ustaljenih postopkov podajo pripombe.

V odgovoru je Dikaučič še navedel, da iz interpelacije razbere, da mu očitajo, da je, še preden je bil kandidat za ministra, želel uresničiti z ustavo zagotovljeno svoboščino do dela in postati notar. "V skladu s svoboščino do dela si vsakdo, tudi oseba, ki nekoč kasneje morda postane minister, prosto izbira zaposlitev in mu je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto," je zapisal.

V interpelaciji, ki je kot institut namenjena kritiki ministrovega dela, pa ni zapisanih nekaterih očitkov, za katere je kljub temu pričakovati, da jih bodo odprli med razpravo. Za nekatere poslanske skupine, tudi za DeSUS, namreč še vedno ostaja sporno dejstvo, da zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin o Dikaučiču teče sodna preiskava.

Dikaučič se je otepal tudi očitkov o neplačilu komunalnega prispevka v občini Šentjur, iz katere prihaja poslanec poslanske skupine DeSUS Robert Polnar. Dikaučič je namreč sprva zatrjeval, da je napačno odmerjen, te dni pa so mediji poročali, da naj bi prispevek vendarle plačal, a v zvezi s tem ostaja še nekaj nejasnosti.

Če je Dikaučič zadevo zaprl, bi lahko bil to poleg postopka imenovanja delegiranih tožilcev še en očitek, ki bi bil lahko za koga od poslancev "pospravljen z mize".

Interpelacija bi uspela, če se predlagateljicam pridruži DeSUS

Za uspeh interpelacije je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Predlagateljice LMŠ, SD, Levica, SAB in poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki imajo skupaj 43 poslancev, tako same nimajo dovolj glasov za uspeh interpelacije.

V poslanski skupini DeSUS poudarjajo, da bodo končno odločitev sprejeli po opravljeni razpravi, se jim zdi pa "nedopustno, da je minister za pravosodje v sodni preiskavi zaradi utaje davkov". "Zaradi vseh očitkov, na katere minister ne ponudi nobenih konkretnih odgovorov, se v poslanski skupini močno nagibamo k podpori interpelacije," so navedli minuli teden. Tudi plačilo komunalnega prispevka po več kot dveh letih jih glede na izjave poslanca Ivana Hršaka ni najbolj prepričala.

Ob morebitnem enotnem glasovanju poslancev DeSUS za interpelacijo bi Dikaučiča v ponedeljek opozicija lahko odnesla z ministrskega stolčka.

Dikaučič, ki prihaja iz vrst SMC, sicer lahko računa na podporo te stranke. Iz stranke so v teh dneh za STA ocenili, da so očitki v interpelaciji povsem politični, saj se ne nanašajo na ministrovo delo. Minister lahko ob tem računa tudi na podporo koalicijskih SDS in NSi ter opozicijske SNS.

Opozicija je v mandatu trenutne vlade vložila že deset interpelacij. Interpelacije gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja in ministra za kulturo Vaska Simonitija so bile neuspešne, ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pa je odstopila še preden bi DZ odločal o interpelaciji. O interpelaciji Kustečeve, ki je eno interpelacijo že prestala, DZ odloča danes. Ob interpelaciji Dikaučiča, se v prihodnjih mesecih interpelacija že drugič čaka notranjega ministra Aleša Hojsa, v DZ se bo zagovarjal tudi okoljski minister Andrej Vizjak.