STA novice / DZ opravil drugo branje predloga znanstvenoraziskovalnega zakona (dopolnjeno)

Kustečeva je zadovoljna, da so pri zakonu znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti uspeli preseči medstrankarske interese in konflikte ter s širokim konsenzom razumeli, zakaj je ta zakon tako zelo potreben in pomemben. Kot je dejala, zakon zagotavlja pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, prinaša boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor. Predlog zakona med drugim ureja stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, možnosti nagrajevanja odličnih raziskovalcev in odprtega dostopa do znanstvenih objav.

Cilj je, da bi delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost dosegel en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), zakon pa javnim raziskovalnim organizacijam prinaša tudi več avtonomije, vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju, v njihovo last, je dejala. Poudarek je tudi na vračanju slovenskih raziskovalcev iz tujine in učinkovitejšem prenosu znanja ter inovacijskem sodelovanju z gospodarstvom. Predlog prav tako naslavlja etiko in integriteto v znanosti, tudi z vzpostavitvijo nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti.

Ker je DZ na eni od predhodnih sej že opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin danes ni bila možna. So pa poslanci tako razpravljali o členih in vloženih dopolnilih.

Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je napovedala, da bodo podprli dopolnilo Levice, ki se nanaša na agencijo za raziskovalno dejavnost in njeno dolžnost preverjati nasprotja interesov oseb, ki sodelujejo v evalvacijskih postopkih ali so člani strokovnih teles. S tem bodo v akademskem prostoru po njenem prepričanju omejili t.i. "vrtičke".

V LMŠ bodo po njenih navedbah podprli tudi dopolnilo Levice, ki raziskovalcem na agenciji omogoča ugovor zoper odločbo. Ob tem je spomnila, da nekateri tuji ocenjevalci letos poleti niso dobili vlog niti v tujem jeziku, zato je po mnenju Divjak Mirnikove treba ljudem, ki se prijavljajo na razpise omogočiti, da se lahko pritožijo zoper odločbo.

V nadaljevanju je poslanka SDS Mojca Škrinjar pojasnila vsebino dopolnila poslanskih skupin koalicije k 93. členu predloga zakona. Člen bi po njenih besedah dopolnili z majhnim, a pomembnim popravkom - besedo najmanj. Delež BDP, ki je namenjen za državo financiranje za znanstvenoraziskovalno dejavnost, bi z dopolnilom povečali za najmanj 0,08-odstotne točke letno, dokler ne doseže enega odstotka BDP, je pojasnila.

Poslanske skupine SDS, SMC, NSi predlagajo tudi dopolnilo, ki ureja način uveljavljanja podzakonskih aktov, da bo zakon čim prej zaživel v praksi, je razložila Škrinjarjeva.

Poslanka SMC Mojca Žnidarič bo podprla to dopolnilo kot tudi ostale. Kot je poudarila, so vsa dopolnila pripravljena v želji, da bi zakon čim prej zaživel v praksi oziroma že v letu 2022. Izrekla je pohvalo avtorjem zakona.

Ob to se je obregnil Franc Trček (SD), ki je opozoril, da je treba v tej samohvali odkrito povedati, da je zakon začela pripravljati ekipa, ki je bila na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pod ministrom Jernejem Pikalom.

Pomembno je, da zakon uživa široko podporo, je menila Škrinjarjeva. Jožef Horvat (NSi) pa se je zahvalil kolegom iz opozicije za podporo zakonu, koalicijska dopolnila bodo v stranki podprli.

O vseh dopolnilih bodo poslanci odločali danes v okviru glasovanj.

Predlog zakona prinaša tudi lažje pogoje za podeljevanje koncesij znanstvenoraziskovalnim inštitucijam. Iz gradiva, ki ga je pridobil Večer, izhaja, da želi vlada preko razpisa, ki naj bi ga po zadnji popravljeni verziji objavila 8. decembra, podeliti koncesije za enajst študijskih programov in skupno do 340 študijskih mest, za kar namerava iz proračuna za eno študijsko leto odšteti 1,76 milijona evrov.

Na razpis se bodo lahko prijavili zgolj zasebni samostojni visokošolski zavodi, ki so akreditirani oziroma imajo javno veljavni študijski program, za katerega se razpisuje koncesije, in zanj na tej stopnji še nimajo koncesije. Po opozorilu poznavalcev visokega šolstva gre za razpis, ki je pisan za točno določene akterje; ljudi, ki so blizu stranki SDS in v vodstvih zasebnih fakultet, ali pa gre za predvolilno kupovanje glasov s podeljevanjem koncesij v določene regije, piše danes Večer na svoji spletni strani.

Eden od primerov, ki nakazuje, da bi lahko bila koncesija namenjena točno določeni ustanovi, je študijski program mediji in novinarstvo, ki ga za zdaj izvajajo le na Fakulteti za medije, katere dekan je Borut Rončević, sicer direktor direktorata na ministrstvu za izobraževanje v mandatu 2004-2008, ko je bila fakulteta tudi ustanovljena, in v času, ko so se podeljevale koncesije tudi nekaterim drugim študijskim programom zasebnih fakultet, so še zapisali na Večeru.