STA novice / Podnebna konferenca v Glasgowu po podaljšku končana, dogovor sprejet brez večjega navdušenja (zbirno)

Delegati v Glasgowu so pogajanja začeli z namenom določiti izvajanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, po katerem naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Njihov cilj je bil tudi zagotoviti ustrezno financiranje za države, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj ogrožene.

Predsedujoči konferenci Alok Sharma je v soboto zvečer s solznimi očmi razglasil, da se je COP26 zaključil z dogovorom več kot 200 držav. Do dogovora je prišlo kljub posredovanju Kitajske in Indije v zadnjem hipu z željo, da bi dosegli bolj ohlapne zaveze glede uporabe fosilnih goriv.

Končno besedilo poziva k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, države pa naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, da bi omejile nevarno segrevanje ozračja.

Poznavalci sicer menijo, da dogovor ne vsebuje vsega, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili nevarnemu dvigu globalnih temperatur in pomagali državam, ki se soočajo z naravnimi katastrofami.

Po nasprotovanju bogatih držav na čelu z ZDA in EU pa v besedilu ni bilo nobene omembe nekakšnega posebnega finančnega instrumetna za škodo, ki so jo podnebne spremembe že povzročile v državah v razvoju. Namesto tega je dogovor le obljubil prihodnji "dialog" o tej temi.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres bi si želel bolj ambiciozen zaključek podnebne konference COP26. Kot je dejal, dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti za to, da bi omejili globalno segrevanje za še sprejemljivih 1,5 stopinje Celzija. Dogovor v Glasgowu je označil za "kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu".

"Gre za pomemben korak, a ni dovolj. Čas je, da preklopimo v način za nujne primere," je zapisal na Twitterju.

Ameriški podnebni odposlanec John Kerry je dejal, da države na koncu niso imele druge izbire kot sprejeti zahteve Indije okrog premoga, ker sicer dogovora ne bi bilo. Poudaril je, da je ob dobrem kompromisu vsaka stran nekoliko nezadovoljna. "Ampak dogovor je dobra novica. Smo bližje kot kadarkoli prej, da se izognemo podnebnemu kaosu in si zagotovimo čistejši zrak, varnejšo vodo in bolj zdrav planet," je na novinarski konferenci dejal Kerry.

Da je končni dogovor korak v pravo smer, je ocenila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Vendar je ob tem izpostavila, da delo še zdaleč ni končano.

Kitajski pogajalec Zhao Yingmin je poudaril, da je največji uspeh dokončanje pravilnika in da sedaj lahko države uresničujejo dogovorjeno.

Zaključena je bila namreč tudi knjiga pravil za implementacijo pariškega sporazuma. V tem okviru so bili sprejeti še zadnji manjkajoči elementi - časovni okvirji za nacionalno določene prispevke, pravila za mednarodne ogljične trge in pravila glede transparentnosti pri poročanju.

Majhne otoške države, ki jim zaradi višanja gladine oceanov grozi potop, niso zadovoljne. Ministrica za okolje Maldivov Aminath Shauna je poudarila, da je za uresničitev cilja iz Pariza potrebno v naslednjih 98 mesecih prepoloviti sedanjo raven izpustov toplogrednih plinov. "Razlika med 1,5 in 2,0 stopinje je za nas smrtna obsodba," je dejala.

Nad dogovorom prav tako ni navdušena podnebna aktivistka Greta Thunberg. "COP26 je končan. Tukaj je kratek povzetek: bla, bla, bla," je po koncu konferenca zapisala na Twitterju. "Majhni koraki v pravo smer", "storjenega je bilo nekaj napredka" ali "počasi zmagujemo" je enako porazu, je ocenila Thunbergova že prejšnji teden, v soboto pa te ugotovitve ponovila.

Kritikam se je pridružila tudi slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je prav tako mnenja, da bi se namesto k opuščanju premoga morali zavezati k dokončni opustitvi uporabe premoga. A kot je poudarila, je bil po drugi strani dosežen napredek glede zagotavljanja finančne pomoči najbolj ranljivim državam in zaustavljanja izsekavanja gozdov.

Po oceni slovenskega ministrstva za okolje in prostor je bil na konferenci dosežen pomemben napredek, a bodo za dosego cilja omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija potrebna nadaljnja prizadevanja. "Ne moremo pričakovati, da bodo vsa odprta vprašanja rešena v Glasgowu, nekatera bodo ostala na dnevnem redu prihodnjih pogajanj. Odgovornost za doseganje ciljev pariškega sporazuma pa je skupna zaveza vseh nas," je ob tem dejal okoljski minister Andrej Vizjak. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je slovensko predsedstvo lahko prispevalo k skupnemu rezultatu.

Predsednik republike Borut Pahor pa je na Twitterju zapisal, da je dogovor dokazal, da je dialog o tako pomembni temi mogoč. A besede morajo zdaj postati dejanja, je pozval.