STA novice / Pred poslanci do konca leta več pomembnejših odločitev (ozadje)

Prva se bosta pred poslanci zagovarjala Kustečeva in Dikaučič, podpora Vizjaku bi se lahko jasneje izrisala v prihodnjem tednu

V ponedeljek bo DZ začel z rednim mesečnim zasedanjem, med drugim poslance čaka potrjevanje predlogov proračunov za leti 2022 in 2023 ter interpelaciji o delu ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec in ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.

Za zdaj kaže na podporo ministrici Kustečevi, medtem ko bi interpelacija Dikaučiča lahko uspela. Za uspeh interpelacije je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Predlagateljice LMŠ, SD, Levica, SAB in poslanska skupina nepovezanih poslancev jih imajo skupaj 43, poslanec DeSUS Branko Simonovič pa je mesec po vloženi interpelaciji v izjavi za medije ocenil, da bi interpelacija Dikaučiča lahko uspela. Iz poslanske skupine so sicer za STA sporočili, da bodo končno odločitev sprejeli po opravljeni razpravi, se jim zdi pa "nedopustno, da je minister za pravosodje v sodni preiskavi zaradi utaje davkov". "Zaradi vseh očitkov, na katere minister ne ponudi nobenih konkretnih odgovorov, se v poslanski skupini močno nagibamo k podpori interpelacije," so navedli. Ob enotnem glasovanju poslancev DeSUS bi opozicija torej lahko zbrala zadostno število glasov, ki bi Dikaučiča odnesli z ministrskega stolčka.

Negotov je tudi obstanek ministra za okolje Andreja Vizjaka. Temu so že odrekli podporo v koalicijski NSi, v ponedeljek ali torek naj bi bila znana tudi odločitev SMC. Zgolj odtegnitev podpore sicer še ni dovolj, 46 poslancev mora aktivno podpreti interpelacijo za Vizjakov odhod. Jih bodo pa, kot kaže, prispevali poslanci poslanske skupine DeSUS. Ti so sicer navedli, da bodo temeljito prebrali Vizjakov odgovor na interpelacijo. "Ker pa je minister sam potrdil, da je posnetek prisluhov avtentičen in je sam po sebi dovolj zgovoren, bo odločitev poslancev pri glasovanju o interpelaciji jasna. V poslanski skupini upamo, da bo minister do obravnave interpelacije prevzel polno odgovornost in odločitev, ki temu pritiče", so ocenili. Tudi sicer je neuradno slišati, da še vedno ostaja možnost, da bi Vizjak še pred glasovanjem o interpelaciji sam odstopil.

Več možnosti, da prestane interpelacijo, ima medtem minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki ga tudi še čaka zagovor pred poslanci. V koalicijski NSi ob vloženi interpelaciji očitkov ministru sicer niso komentirali, saj so ocenili, da se morajo najprej podrobno seznaniti s samo vsebino. V SMC pa so ocenili, da gre za političen manever in preusmerjanje pozornosti. V DeSUS končne odločitve še niso sprejeli.

DZ bo na novembrski seji med drugim obravnaval tudi predlog novele kazenskega zakonika in predlog za razpis referenduma za ustanovitev občine Golnik. Poslanci bodo po izglasovanem vetu DS ponovno odločali tudi o predlogu novele o lekarniški dejavnosti. Na dnevnem redu je tudi prenova gradbenega zakona, ki te dni razburja javnost zaradi povezav pripravljalca zakona - pripravo zakona je namreč okoljsko ministrstvo poverilo odvetniški družbi Neffat - s poslancem DeSUS Simonovičem. Odvetniška hiša Neffat namreč v zgodbi o njegovi črnji gradnji v Semedeli nad Koprom zastopa Simonoviča, ki bo, če bo zakon sprejet v DZ, lahko to legaliziral.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v drugo obravnavo na izredni seji DZ

Na zahtevo koalicijskih SDS, NSi in SMC bo DZ na izredni seji 24. novembra obravnaval predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Ta bi moral po prepričanju koalicijskih strank stopiti v veljavo v drugem četrtletju leta 2022, kar pa bi bilo mogoče le ob takojšnjem sprejetju zakona.

Iz opozicijskih vrst medtem letijo očitki, da koalicija hiti s sprejemom obsežnega zakona, za katerega ocenjujejo, da je sicer nujno potreben, a v predlagani obliki neustrezen, predvsem z vidika zagotavljanja finančnih sredstev. Že poslanska razprava ob prvi obravnavi predloga zakona, ki ga je v parlamentarni postopek vložilo ministrstvo za zdravje, je tako pokazala različne poglede na predlagane rešitve. Tako koalicija kot opozicija sta se sicer strinjali o nujnosti sistemske ureditve področja. Po opravljenem prvem branju pa so v več poslanskih skupinah napovedali, da bodo zakonodajni predlog skušali dopolniti oz. spremeniti z dopolnili.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, zajema niz ukrepov, ki so namenjeni predvsem osebam, ki so trajno odvisne od pomoči druge osebe in potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih. Po predlogu bi sistem dolgotrajne oskrbe ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek.

DZ decembra o predlogu zakona o debirokratizaciji

DZ bo na redni seji decembra med drugim obravnaval tudi predlog zakona o debirokratizaciji. Vlada je sicer predlog pripravila že spomladi in bi moral biti na mizah poslancev v septembru, a je vlada vložila novo besedilo predloga, zato se je zakonodajni postopek začel na novo. Prvi del predloga je sestavljen iz sprememb in dopolnitev 14 zakonov z različnih področij. Gre za poenostavitve med drugim glede prijave prebivališča, vročanja pošiljk v upravnih postopkih ter overjanja natisnjenih izvodov odločb.

Drugi del predloga pa določa razveljavitev 207 zakonov in vseh podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ter določa prenehanje uporabe 18 zveznih jugoslovanskih zakonov. V novem predlogu zakona ni več socialne kapice, določbe, da se nad mejo 6000 evrov bruto plače prispevki za socialno varnost prenehajo obračunavati, kar so sicer najbolj nestrpno pričakovali v gospodarstvu.

Poslance deli tudi predlog novele zakona o dohodnini

Poslance razdvaja tudi predlog novele zakona o dohodnini, ki med drugim prinaša zvišanje splošne olajšave in razbremenitev dohodkov iz kapitala. Poslanci koalicije poudarjajo, da se bodo s sprejetjem novele zakona neto prihodki državljanov zvišali, opoziciji pa se zdijo predlagane spremembe nevarne za vzdržnost javnih financ.

Po predlogu novele, ki ga je vlada v parlamentarni postopek poslala v začetku maja, se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. To za delavca z minimalno plačo že leta 2022 pomeni 160 evrov več, za delavca s povprečno plačo 260 evrov več in za tistega s trikratnikom povprečne plače 330 evrov več. Do leta 2025 se bodo te številke zvišale na 640 do 1320 evrov.

Predlog za vnovično združljivost poslanske in županske funkcije bo še počakal

Poslanska skupina LMŠ je v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o poslancih, s katerim posegajo v poglavje zakona, ki določa pravico poslanca do nadomestila po prenehanju mandata in urejajo postopek za preverjanje upravičenosti do prejemanja nadomestila v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za upokojitev.

Predlog zakona sicer ne prinaša bistvenih sprememb, so pa z njegovo vložitvijo zadržali predlog spremembe zakona o poslancih, ki ga je v DZ poslal državni svet, z njim pa želijo ukiniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije.

Večina poslanskih skupin takšnemu predlogu ni naklonjena, kot razlog navajajo predvsem dejstvo, da morajo poslanci zastopati interese vseh državljank in državljanov. Problematična je za večino tudi možnost združevanja zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Naklonjenost predlogu so za zdaj izrazili le v SMC, ki se bo pred parlamentarnimi volitvami združila z Gospodarsko aktivno stranko (GAS) predsednika DS Alojza Kovšce, na volitvah pa naj bi se povezovali in sodelovali tudi z nekaterimi drugimi strankami in listami. Ocenjujejo, da bi prav župani lahko v razgreto politično ozračje na državni ravni vnesli nekaj umirjenosti.