STA novice / Svetina se zavzema za večjo dostopnost sodne prakse ESČP v slovenskem jeziku

Čeprav je varstvo človekovih pravic temeljna vrednota v sodobni družbi, se je v času pandemije covida-19 okrepilo zavedanje, da večina človekovih pravic ni absolutnih, so Svetinove besede povzeli pri varuhu. Te izzive je po njegovih besedah zaznal tudi odbor ministrov Sveta Evrope, ki bo na novo preučil vprašanje omejevanja človekovih pravic oziroma njihove začasne razveljavitve v času izrednih razmer. Konvencija je živ instrument, ki se prilagaja času in razmeram. To se odraža tudi v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), meni.

Konvencija je že skoraj 30 let del slovenskega pravnega reda in zavezuje državne organe pri njihovem delu. Na kršitve oziroma spoštovanje pravic iz konvencije pogosto opominja tudi institucija varuha. Ta zato posebej podpira novo priporočilo odbora ministrov o objavi in razširjanju evropske konvencije, sodne prakse ESČP in drugih ustreznih besedil, ki je bilo sprejeto septembra. Priporočilo državam članicam denimo predlaga, da države v svoj uradni jezik prevedejo zanje pomembne sodbe ESČP proti drugim državam oziroma vsaj njihove ključne dele.

Pri varuhu ugotavljajo, da pristojni v državi zgledno prevajajo le sodbe proti Sloveniji, pomembnih sodb proti drugim državam pa ne. Svetina zato odgovorne poziva, naj začnejo zagotavljati tudi prevode pomembnejših sodb. Poleg tega naj zagotovijo, da bodo v slovenskem jeziku dostopna akcijska poročila in načrti o izvrševanju sodb s strani Slovenije, saj bodo tako lahko posamezniki seznanjeni s tem, kako so bile ugotovljene kršitve odpravljene, je izpostavil Svetina.

Pri varuhu državnim organom redno dajejo priporočila za odpravo ugotovljenih kršitev. V zadnjih letih se je število obsodilnih sodb ESČP proti Sloveniji sicer zmanjšalo, kljub temu pa menijo, da je na številnih področjih treba izboljšati standard spoštovanja človekovih pravic. "Z doslednejšim uresničevanjem naših priporočil in odločb ustavnega sodišča bi višjo raven varstva človekovih pravic v državi lahko občutil vsak posameznik ne glede na njegov družbeni oziroma socialni status," meni Svetina.

Čeprav konvencija opredeljuje večinoma le prvo generacijo človekovih pravic, torej državljanske in politične pravice, pa pri varuhu poudarjajo večjo potrebo po spoštovanju tudi drugih generacij človekovih pravic. Pri tem Svetina posebej izpostavlja pomen socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic, okoljskih pravic, pravic manjšin in digitalnih pravic.

Varuh človekovih pravic si sicer tudi v okviru Sveta Evrope aktivno prizadeva za čim višje standarde spoštovanja konvencije, saj kot predstavnik Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice sodeluje v pripravljalni skupini za krepitev nacionalnega izvajanja sistema evropske konvencije in v delovni skupini o pristopu EU h konvenciji, so še zapisali pri varuhu.

Evropska konvencija o človekovih pravicah je bila podpisana 4. novembra 1950 v Rimu, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953.