STA novice / Prepoved razvrščanja šol le na podlagi rezultata na zunanjem preverjanju znanja ni protiustavna (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je tudi razveljavilo sodbo upravnega sodišča, ki je potrdilo odločitev zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, da zavrne dostop do informacij o deležu uspešno opravljenih matur in povprečnem številu doseženih točk v prvem roku mature leta 2015 na individualno določeni gimnaziji. Zadevo so vrnili upravnemu sodišču v novo odločanje.

Omenjene določbe zakonov sta izpodbijala Jurij Toplak in mladoletna Ana Toplak, ki jo zastopata Toplak in Tina Vesenjak. Izpodbijala sta del zakona o osnovni šoli, po katerem se podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ne smejo uporabiti za razvrščanje šol, ampak se lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta zakon. Glede na del zakona o maturi, ki sta ga izpodbijala, pa se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.

Pobudnika namreč menita, da jima izpodbijane določbe onemogočajo dostop do informacij o razvrstitvi posameznih osnovnih in srednjih šol glede na njihov dosežek na zunanjem preverjanju znanja. To je po njunem mnenju v neskladju s pravico do svobode izražanja in pravico dostopa do informacij javnega značaja.

Toda glede na odločbo ustavnega sodišča želi zakonodajalec s prepovedjo razvrščanja posameznih osnovnih in srednjih šol le na podlagi njihovega dosežka na zunanjem preverjanju znanja preprečiti negativne posledice, ki bi jih dostop do navedenih (parcialnih) informacij in njihova javna objava imela na možnosti posameznikov, da pridobijo ustrezno izobrazbo pod enakimi pogoji ne glede na njihov socialni, ekonomski ali kulturni položaj. Prav tako želi zakonodajalec zaščititi učence z nižjimi učnimi dosežki, so zapisali.

Z določbami, ki prepovedujejo pristojnim organom oblikovati dokument, ki bi vseboval informacijo o razvrstitvi osnovnih in srednjih šol zgolj na podlagi rezultata na zunanjem preverjanju znanja, po ugotovitvi ustavnega sodišča ni prekomerno poseženo v pravico do svobode izražanja, ki vključuje tudi pravico dostopa do informacij javnega značaja. Izpodbijane določbe namreč upravičencem ne onemogočajo dostopa do drugih informacij, povezanih z zunanjim preverjanjem znanja, ki jih lahko uporabijo na način, ki omogoča javno razpravo, so navedli.

Upravnemu sodišču pa so v novo odločanje vrnili zadevo zato, ker po njihovi oceni dela zakona o maturi ni mogoče razumeti tako, da zavezancu za dostop do informacij javnega značaja prepoveduje iz obstoječih podatkov v podatkovni zbirki podatkov oblikovati informacije o povezavi med posamezno srednjo šolo in njenim dosežkom na maturi. Pač pa ga je mogoče razumeti tako, da prepoveduje le oblikovanje dokumenta, ki vsebuje informacije, ki omogočajo medsebojno primerjavo med posameznimi srednjimi šolami po dosežku na maturi. To pomeni, da je upravno sodišče delu zakona o maturi pripisalo pomen, ki ga z metodami razlage ni mogoče ugotoviti. Takšno stališče upravnega sodišča zato krši pravico pritožnice Ane Toplak do enakega varstva pravic, so navedli.

Toplakovo vlogo, s katero je uveljavljal kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopkih pred ustavnim sodiščem, so ustavni sodniki zavrgli, njegovi ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča iz februarja 2018 in zoper sodbo upravnega sodišča iz aprila 2018 pa so zavrnili.

Profesor na Pravni fakulteti v Mariboru Toplak se je na ustavno odločbo odzval z navedbami, da otroci na različnih šolah dobivajo zelo različno izobrazbo. Neenakosti in nepravičnosti bomo lahko po njegovih besedah kot družba odpravljali le, če bomo imeli pred seboj podatke in pomagali šolam z nižjimi rezultati.

Ljudje imajo pravico vedeti, kakšne rezultate dosegajo šole, je prepričan. "Ustavno sodišče me je napotilo, naj prosim podatke za vsako šolo posebej. To bom storil in lestvica šol bo," je zagotovil.

Posebej je izpostavil, da je bila po ustavni odločitvi njegovi hčerki Ani s sodbo upravnega sodišča kršena pravica do enakega varstva pravic. Ana je po njegovih besedah leta 2015 kot osnovnošolka vprašala Državni izpitni center (RIC), koliko dijakov mariborske Prve gimnazije je tistega leta opravilo maturo, a ji RIC ni ugodil. Informacijski pooblaščenec mu je potem naložil, da to vendarle mora storiti, a se je RIC pritožil. Upravno sodišče pa je potem izdalo sodbo, ki jo je ustavno sodišče z danes objavljeno odločbo razveljavilo.