STA novice / Predlog novega zakona o varstvu okolja pripravljen za obravnavo na vladi

Novi zakon o varstvu okolja je v pripravi že dolgo časa. Eden od njegovih najpomembnejših delov se nanaša na odpadke in naj bi preprečil, da bi se, podobno kot v preteklih letih, pri komunalah kopičila odpadna embalaža ali drugi odpadki.

Tako ima predlog zakona poglavje, namenjeno proizvajalčevi razširjeni odgovornosti. V njem med drugim navaja, da so vsi proizvajalci istovrstnih proizvodov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, skupaj finančno odgovorni, da se zberejo in obdelajo vsi odpadki iz proizvodov, ki so v določenem obdobju nastali na območju Slovenije.

Skupno izpolnjevanje obveznosti za proizvajalce istovrstnih proizvodov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, izvaja samo ena organizacija. Ustanovijo jo lahko in imajo v lasti njene poslovne deleže le proizvajalci teh istovrstnih proizvodov, ki skupaj dajo na trg najmanj 51 odstotkov celotne količine teh proizvodov. Lastniški poslovni delež posameznega proizvajalca v organizaciji ne sme presegati 25 odstotkov.

Organizacija izvaja skupno izpolnjevanje obveznosti kot nepridobitno dejavnost in ne sme opravljati nobene dejavnosti, ki ni povezana s tem namenom.

Za izvajanje sistema proizvajalčeve razširjenje odgovornosti in spremljanje ter nadzor nad izvajanjem sistema ministrstvo za okolje zagotavlja informacijski sistem. V njem bodo denimo združeni podatki o proizvajalcih določenih proizvodov, organizacijah in njihovih pridruženih proizvajalcih ter količinah odpadkov.

Tudi stroški občinske gospodarske javne službe varstva okolja se v delu, ki se nanaša na odpadke iz proizvodov, zaračunajo organizaciji. Teh stroškov ni dopustno naložiti uporabniku javnih dobrin, navaja predlog.

Novi zakon, kot je predlagan, tudi spreminja položaj okoljskih nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, in zadevne javnosti v postopkih presoj vplivov na okolje in izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj. V upravnem postopku izdaje dovoljenj, četudi lahko podajo svoje pripombe in stališča, nevladne organizacije v javnem interesu ter civilne iniciative nimajo položaja stranskega udeleženca. Lahko pa zoper izdano okoljevarstveno soglasje vložijo tožbo.

Status nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja lahko pridobi nevladna organizacija, ki izpolnjuje pogoje iz zakona, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in ki med drugim aktivno deluje na področju varstva okolja najmanj dve leti.

Tudi sicer so v obsežnem zakonu, ki obsega 312 členov, številne novosti. Med drugim se vzpostavlja načelo krožnega gospodarstva, ministrstvo predlaga tudi poenostavitve pri dodeljevanju sredstev Eko sklada. Spreminjajo se nekatere določbe v zvezi s posredovanjem po nesrečah, v katerih pride do onesnaženja okolja. Spreminja oz. dopolnjuje se ureditev gospodarske javne službe varstva okolja, v skladu z ugotovitvami s terena se krepi tudi inšpekcijska pooblastila, povzema ministrstvo za okolje.

Na novo ali drugače je v postopku izdaje, spremembe in prenehanja okoljevarstvenega dovoljenja urejeno denimo mirovanje okoljevarstvenega dovoljenja, začasna prepoved obratovanja, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja z vloženo vlogo in brez dosedanjega postopka prijave spremembe, odvzem okoljevarstvenega dovoljenja ter sodelovanje javnosti.

Zakon na novo uvaja možnost združevanja postopka presoje vplivov na okolje in postopka izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za napravo z dejavnostmi, ki povzročajo industrijske emisije, ali za drugo napravo, dejavnosti ali za obrat. Omogoča tudi izdajo dovoljenja za čezmerno obremenitev s hrupom v različnih primerih, ko takšno izjemo na podlagi predpisov EU dopuščajo predpisi vlade, ki se nanašajo na obratovanje določene naprave ali izvajanje določene dejavnosti.