STA novice / Komisija za potrditev zaključnega računa lanskega proračuna

V državni proračun se je lani steklo devet milijard evrov, odhodki pa so bili izvedeni v višini 12,5 milijarde evrov. Prihodki so bili za 10,4 odstotka nižji kot leta 2019, odhodki pa za 26,8 odstotka višji, na kar je pomembno vplivala epidemija covida-19.

"Proračun se je v letu 2020 izvrševal v izjemnih in zelo težkih okoliščinah spopadanja z epidemijo in blaženja njenih posledic," je povedala Kristina Šteblaj s finančnega ministrstva. Za protikoronske ukrepe je bilo lani iz proračuna izplačanih 2,3 milijarde evrov, primanjkljaj pa se je konec leta oblikoval pri 3,5 milijarde evrov.

Računsko sodišče je podalo pozitivno mnenje o splošnem delu zaključnega računa in mnenje s pridržkom o pravilnosti njegove izvršitve. Revizorji so namreč ugotovili neskladje z več predpisi, med drugim glede plač javnih uslužbencev, prevzemanja obveznosti iz proračuna, oddaje javnih naročil in dodeljevanja transferjev, je povedala Katja Božič z računskega sodišča.

Alenka Bratušek (SAB) je opozorila, da poraba sredstev za spopad z epidemijo in blažitev njenih posledic ni prikazana transparentno. "Presenečena sem, da ni številke, koliko denarja je šlo za testiranje in cepljenje državljanov," je dejala. Zanimalo jo je tudi, zakaj je bilo za ministrstvi za finance, delo in gospodarstvo četrti največji porabnik proračunskega denarja ministrstvo za okolje in prostor.

"Govorimo o gromozanskih številkah, če bi bilo vse na enem mestu, bi bilo lažje," je dejala Bratuškova in menila, da bi sama proračun pripravila drugače. Jože Lenart (LMŠ) pa je opozoril, da bi državni proračun tudi brez covidnih izdatkov ustvaril primanjkljaj.

Šteblajeva je morala poslušati predvsem očitke o izplačanih dodatkih za delo v rizičnih razmerah. Luka Mesec (Levica) je omenil primer, ko so bile operacije preložene, zdravniki pa so se zaprli v pisarne ter prejemali osnovno plačo in še 65-odstotni dodatek. "To veliko pove o tem, kako učinkoviti so bili državni interventni ukrepi," je dejal.

Dejan Židan (SD) je ocenil, da so bili dodatki javnim uslužbencem marsikdaj izplačani neupravičeno. Tega denarja je bilo izplačanega dva- do trikrat več kot za vsa cepljenja, testiranja in zdravljenje bolnikov s covidom-19, je opozoril.

Največje napake pri izplačevanju dodatkov so se po njegovih besedah dogajale tam, odkoder prihaja "vaš trenutni minister za zdravje", je Židan nagovoril poslance koalicije. V UKC Ljubljana so lani zdravnike poslali domov in jih začeli dvojno plačevati, niso pa domov poslali medicinskih sester in strežnic, je dejal in dodal: "Ne razumem, kako nekdo, ki mu daš sto odstotkov več, naredi 25 odstotkov manj."

Po drugi strani je Robert Polnar (DeSUS) spomnil, da sta tako računsko sodišče kot fiskalni svet državnemu proračunu za leto 2020 izrekla v glavnem pozitivni mnenji. Na očitke o netransparentni porabi javnega denarja pa je odgovoril z besedami, da je poročila vlade o opravljenih prerazporeditvah sredstev znotraj proračuna obravnaval odbor DZ za finance, kjer pa o tem sploh ni bilo razprave. "Vsi tisti, ki so prej nenehno nergali in ropotali, kako je vse skupaj netransparento, niso niti črhnili", je dejal.

Člani komisije so se danes seznanili tudi s poročilom o stanju dolga države. Ta je konec lanskega decembra znašal 34,3 milijarde evrov in je bil za 5,8 milijarde evrov višji kot leto prej. Slovenija se je lani zadolžila za 7,8 milijarde evrov, je povedala Šteblajeva.