STA novice / Zbornica za arhitekturo in prostor opozarja na pomanjkljivosti predloga novega gradbenega zakona

V Beli knjigi za boljši gradbeni zakon je zbornica zbrala argumente proti predlogu novega gradbenega zakona. Glavna točka spora se po Krištofovih besedah vrti okoli vprašanja vodenja projektiranja.

"Težava pri vodji projekta je to, da je to funkcija, ki ji zakon daje tako veliko pristojnosti in odgovornosti, da ne more biti vseeno, kdo na konkretnem projektu opravlja to nalogo," je na današnji novinarski konferenci izpostavil Krištof in dodal, da je vodja projektiranja tisti, ki lahko projekt sam pripelje do gradbenega dovoljenja.

Kot je pojasnil, je do zdaj veljalo, da so vodje projektiranja za gradbeno inženirske projekte praviloma gradbeni inženirji, vodje projektiranja za stavbe pa arhitekti, kar se imenuje tudi načelo prevladujoče stroke. Po predlogu novega predloga zakona pa se to pravilo ukinja in bo lahko vodja projektiranja predstavnik katerekoli stroke. "Vodja projektiranja viadukta bo po novem lahko krajinski arhitekt, čeprav ni imel v svojem študiju niti ene ure statike," je kot primer poudaril predsednik zbornice.

Pri tem so s predlaganimi spremembami najbolj na udaru arhitekti, je ocenil Krištof, saj je zakon napisan tako, da se bo lahko stavbe, kot so vrtci, šole in enodružinske hiše, umeščalo v prostor, načrtovalo in na koncu tudi zgradilo popolnoma brez sodelovanja arhitekta.

Tujina funkcije vodje projektiranja sicer ne pozna, je pojasnil predsednik zbornice.

Krištof je opozoril tudi na delno deregulacijo projektiranja, s katero se predvsem laične zasebne investitorje, ki jim gradnja družinske hiše predstavlja edino gradbeno investicijo v življenju, prepušča špekulantskim, posredniškim in votlim projektantskim družbam.

Na zbornici jih zelo skrbi tudi del predloga zakona, ki ukinja obveznost razpisovanja projektnih natečajev za večje javne investicije v novogradnjo. Po novem bi bil natečaj za javno investicijo obvezen le, če bi se tako odločila vlada ali občinski svet.

To odpovedovanje natečajem se dogaja v času, ko prihajajo evropske milijarde v okviru okrevanja po epidemiji covida-19, ko se natečaje vidi kot birokratske ovire. S to definicijo se po Krištofovih besedah na zbornici sicer deloma strinjajo, a menijo, da predstavljajo oviro transparentnosti, in odpirajo vrata korupciji in nepremišljenim posegom v prostor.

Predlog zakona po oceni zbornice namesto debirokratizacije dejansko prinaša dodatno birokratizacijo. Kot je spomnila članica upravnega odbora zbornice Mima Suhadolc, je trenutni gradbeni zakon v veljavo stopil leta 2017. Sistem se zdaj spreminja dobre pol leta po izteku prehodnega obdobja, kar prinaša novo prehodno obdobje in nova prilagajanja vseh deležnikov. "To po našem mnenju pomeni birokratizacijo, saj se bomo zopet bistveno več ukvarjali s formo, kot pa z vsebino," je opozorila.

Novi zakon prav tako ne uvaja digitalizacije v postopke graditve, temveč jo po opozorilih Suhadolčeve zamika. Gre za uvedbo t. i. sistema e-graditev, ki je bil uveden že z aktualnim zakonom in bi moral pričeti delovati januarja letos. "To se ni zgodilo ravno zato, ker se zakon in s tem podzakonski akti spreminjajo. Že pripravljen sistem e-graditve bo zdaj potrebno prilagoditi, predlog zakona pa njegovo uvedbo zamika za tri leta," je poudarila.

Krištof je obenem opozoril, da so bile stroke pri pripravi zakona neenakopravno obravnavane, s tem pa je prišlo tudi do nesorazmernega privilegiranja enih in zapostavljanja drugih strok.

Bela knjiga je zaenkrat na voljo v digitalni obliki, preko spletne povezave belaknjiga.zaps.si. Eden izmed razlogov za to je, da je predlog zakona še v zakonodajni proceduri in so še mogoče spremembe, tako da se bo verjetno spreminjala tudi bela knjiga, je pojasnil Krištof.

V sredo bo potekala seja parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri bodo poslanci obravnavali novi gradbeni zakon in novi zakon o urejanju prostora.