STA novice / Vrh EU za dialog s Poljsko glede vladavine prava in zaščito najranljivejših pred dražitvijo energije (zbirno)

Pred vrhom se je pričakovalo, da bo ta konec tedna v Bruslju najbolj odmevala razprava o nedavni sodbi poljskega ustavnega sodišča, ki spodkopava načelo primarnosti evropskega prava, saj gre za temeljni steber evropskega projekta.

Razprava voditeljev o tem je bila po vseh razpoložljivih navedbah "umirjena". Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po njej sklenil, da je treba nadaljevati politični dialog, da se poiščejo rešitve.

Slovenski premier Janez Janša je o tem dejal, da je bila razprava krajša, kot se je napovedovalo, in bistveno bolj umirjena od tistega, kar se je pred tem dogajalo v Evropskem parlamentu. "Zelo pomembno je, da je bil na koncu sklep, da je rešitev treba iskati skupaj s Poljsko, ne proti Poljski," je poudaril.

Izpostavil je, da je evropsko pravo primarno na tistih področjih, kjer so pristojnosti prenesene na EU, kjer pa niso, je to v pristojnosti nacionalnega prava. S tem je podprl argumente poljskega in madžarskega premierja.

Med možnostmi odziva v primeru poljske sodbe, ki jih preučuje Evropska komisija, je tudi ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Janša je o tem danes dejal, da je, kar se tiče Poljske, v četrtek samo ena država neposredno predlagala to pogojevanje, večina ostalih pa da se je strinjala, da so v primeru takšnih problemov predvideni postopki, ki naj tečejo s čim manj politizacije.

O svojem tvitu o Sorosevih lutkah v Evropskem parlamentu, zaradi katerega je nizozemski premier Mark Rutte protestiral pri slovenski veleposlanici, pa je Janša danes dejal, da se je ta razprava "odvijala v nekem mehurčku, ki je odmeval samo v Sloveniji" in da na vrhu s tem ni ukvarjal nihče.

Najdaljša je bila sicer razprava o visokih cenah energije, ki še dodatno ogrožajo najranljivejše ljudi in podjetja, ki se spoprijemajo s hudimi posledicami pandemije covida-19.

Voditelji so članice pozvali, naj izkoristijo predlagane ukrepe za kratkoročno pomoč najbolj ranljivim državljanom in podporo evropskim podjetjem. Pozvali so tudi k ukrepom za povečanje odpornosti energetskega sistema unije in zagotovitvi varne oskrbe z energijo.

Premier Janša je v povezavi z razpravo o energiji poudaril, da je treba zeleni prehod v energetski krizi jemati kot rešitev, ne problem. Ob tem je znova izpostavil, da jedrska energija mora biti dovoljen vir energije v tem prehodnem obdobju.

Izračuni kažejo, da tranzicije brez jedrske energije ni mogoče izvesti, saj ta trenutno predstavlja 27 odstotkov evropske energetske bilance, v Sloveniji pa še nekoliko več, je ponazoril premier.

V primeru izključitve jedrske energije ostane po njegovih besedah kot edina druga možnost tranzicijske energije zemeljski plin, s čimer pa bi EU pristala ogromno odvisnost od zunanjih dejavnikov, saj uvaža 90 odstotkov plina in 97 odstotkov surove nafte.

"Popolnoma jasno je, da delež obnovljivih virov energije v evropski energetski bilanci v srednjeročnem obdobju ne bo mogel nadomestiti izpada ogljičnih virov brez jedrske energije," je izpostavil Janša.

Ta zavest je po njegovih navedbah več ali manj prevladala, čeprav nekatere države iz političnih razlogov nasprotujejo omembi jedrske energije v tem procesu, četudi tudi same uporabljajo energijo iz evropskih jedrskih elektrarn.

Češki premier Andrej Babiš je v četrtek v razpravi na vrhu blokiral energetske sklepe, ker je zahteval, da se v njih vključi poziv k preučitvi sistema trgovanja z izpusti in njegovega vpliva na rast cen energije. Voditelji so to na koncu vključili v sklepe. Janša je v povezavi s tem danes pojasnil, da je dvig cen emisijskih kuponov prispeval okoli 20 odstotkov k dvigu cen energije.

Druga najdaljša razprava pa je bila drugi dan vrha o migracijah. Osredotočena je bila zlasti na vprašanje financiranja ukrepov za zaščito zunanje meje EU in omejitev nezakonitih migracij.

Kljub pozivom nekaterih članic, naj se z evropskim denarjem financira tudi ograje na mejah, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen po koncu vrha poudarila, da EU ne bo financirala "bodeče žice in zidov" na mejah unije.

Premier Janša je v povezavi s tem dejal, da je unija junija sprejela akt, da bo Evropa zagotovila tudi sredstva za infrastrukturo za zaščito zunanje meje, a da obstajajo različna tolmačenja, kaj je to infrastruktura, pri čemer odločitev o tem danes niso sprejemali.

To je bil 107. in verjetno zadnji vrh za nemško kanclerko. "Evropski svet brez Angele je kot Rim brez Vatikana ali Pariz brez Eifflovega stolpa," je ob slovesu ponazoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Opisal jo je kot "spomenik" ter "kompas in svetilnik evropskega projekta".

Merklova je za poslovilno darilo dobila umetniško upodobitev stavbe Evropa, simboličnega sedeža Evropskega sveta.

Med poslovilno slovesnostjo na vrhu se je po videopovezavi oglasil tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, ki je izpostavil, da je zelo malo političnih voditeljev, ki postavijo svoja načela nad svoje ozke interese.