STA novice / V DZ neenotno glede predlaganega zakona o debirokratizaciji

Predlog je prvi zakonodajni paket na poti k zmanjšanju administrativnega in regulatornega bremena v javni upravi in k izboljšanju učinkovitosti njenega poslovanja, je dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec.

Cilj predloga je po njenih besedah olajšati dostopnost do javnih storitev in ukiniti številna administrativna bremena, ki jih država nalaga državljankam in državljanom, gospodarskim subjektom, strokovnjakom, športnim trenerjem, kmetom, kulturnim delavcem, uradnikom in občinam pri poslovanju z državo.

Predlog v prvem delu spreminja in dopolnjuje 14 zakonov, ki segajo na področja registra prebivalstva, splošnega upravnega in davčnega postopka, športa, agrarnih skupnosti, kulture, sodnih izvedencev, tolmačev in cenilcev, integritete javnih uslužbencev in ohranjanja narave. V drugem delu pa je predvidena razveljavitev več kot 200 zakonov in podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.

Med drugim bodo po predlogu lahko državljani med podatke, ki jih lahko uradne osebe uporabijo za stik z njimi, dodali mobilno številko in elektronski naslov. Ukinil bi se žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah, obvestilo o prejeti pošiljki bi lahko ljudje dobili tudi prek SMS-sporočila. Odločbe bi lahko namesto ministrov podpisovali vsi državni sekretarji, tudi tisti brez strokovnega izpita in ustrezne izobrazbe. Javni uslužbenci bi lahko sklepe dobili vročene na službeno e-pošto. Predvidena je vzpostavitev Uradnega registra RS, kjer bi bila objavljena uradna prečiščena besedila veljavnih zakonov in podzakonskih aktov.

V koaliciji so napovedali podporo predlogu zakona in med drugim poudarjali nujnosti izboljšanja poslovnega okolja za večjo konkurenčnost gospodarstva, kar da bi tudi izboljšalo življenjski standard ljudi.

Suzana Lep Šimenko (SDS) je ob povzetku predvidenih rešitev in ciljev zakona menila, da so potrebne še številne spremembe, in izrazila upanje, da bodo še sledile rešitve za debirokratizacijo države.

Jožef Horvat (NSi) je poudaril nujnost zvišanja produktivnosti, k čemur da pripomore tudi debirokratizacija. Dokler bo poslovno okolje nespodbudno, ne bo ne domačih ne tujih vlagateljev, je izpostavil.

Dušan Verbič (SMC) je menil, da je administrativno okolje med ključnimi ovirami za pospešen razvoj Slovenije na vseh področjih. Nekateri vidijo težave v velikem številu javnih uslužbencev, a so dejanski problem neučinkoviti postopki, je ocenil.

V DeSUS, kjer so odrekli podporo prvemu predlogu zakona, ki je predvideval tudi uvedbo socialne kapice, bodo ta predlog v prvi obravnavi podprli, je povedal Robert Polnar (DeSUS). Imajo pa zadržke glede nekaterih predlaganih rešitev, in sicer glede možnosti, da bi odločbe podpisovali državni sekretarji brez ustrezne izobrazbe - glede tega v DeSUS pričakujejo dodatno argumentacijo, in glede vzpostavitve uradnega registra - ki da pomeni podvajanje.

Jani Ivanuša (SNS) je dejal, da bi pričakovali, da bodo imeli ljudje od zakona o debirokratizaciji neposredno korist, da bodo uradniki bolj dostopni za državljane, tudi upravne postopke bi bilo treba pospešiti, česar pa da ta zakon ne bo prinesel. Ali bodo v SNS predlog podprli, ni povedal.

V LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev so napovedali, da bodo proti. Zadovoljni so bili, da ni več predvidene socialne kapice, ter menili, da je v predlogu bolj malo rešitev, ki bi prinesle debirokratizacijo, in bili ogorčeni nad namero, da bi se ustanovilo uradni register za 780.000 evrov, glede na to, da so zakoni že objavljeni v uradnem listu in tudi v Pravno-informacijskem sistemu RS. Kritični so bili tudi, da gre znova za t. i. omnibus zakon, s katerim se - tako kot pri protikoronskih zakonih - spreminja vrsto drugih zakonov, in to brez predhodne javne razprave.

Rudi Medved (LMŠ) je ocenil, da je "podtikanje kukavičjih jajc v zakonodajo" stalna praksa te vlade, in dejal, da jih ne čudi, da so zakonu nasprotovale pravne službe ministrstev. Prepričani so, da bi vlada največ za debirokratizacijo storila, če bi šla pogledat "ves pravni balast, ki ga je navlekla v devet protikoronskih zakonov".

"V osnovi gre pri tem zakonu še vedno za ustavno sporen, državi škodljiv in finančno obremenjujoč predlog zakona, ki nima prav nobene zveze z debirokratizacijo," je menil Luka Mesec (Levica). Predrag Baković (SD) se je vprašal, ali je smiselno za vzpostavitev uradnega registra nameniti skoraj 800.000 evrov, obeta pa se energetska in še kakršna druga kriza, ki jo bodo občutili predvsem prebivalci.

Marko Bandelli (SAB) je menil, da je poenostavitev upravnih postopkov pomembna za državo, da pa so rešitve v tem predlogu nepremišljene in neustrezne. Janja Sluga (NeP) je ocenila, da gre pri predlogu bolj za predstavo za javnost, in navedla, da je vlada v letu in pol v zakonodajni postopek vložila več kot 160 predlogov zakonov, sprejetih je bilo več kot 1000 podzakonskih aktov.