STA novice / Ministrstvo fiskalnemu svetu: Investicije za okrevanje gospodarstva

"Tako kot proračun za leto 2021 smo tudi predlog sprememb proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023 pripravili v negotovih razmerah, povezanih z obvladovanjem epidemije, okrevanjem gospodarstva in spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami," so v objavi na svoji spletni strani zapisali na ministrstvu za finance. Dodali so, da so ob tem upoštevali čim bolj realne prevzete obveznosti, ki temeljijo na veljavnih pravnih aktih, in dosedanjo realizacijo izdatkov.

Navedli so, da je bil na ravni EU dosežen širši konsenz, da mora fiskalna politika v letih 2021 in 2022 še naprej spodbujati okrevanje, in da je tako Evropska komisija določila, da splošna odstopna klavzula oz. izjemne okoliščine veljajo tudi v letu 2022.

Fiskalni svet pa meni, da ob trenutni visoki gospodarski rasti v letu 2022 ne bo več izjemnih okoliščin, ki v času koronavirusa dopuščajo odstopanje od fiskalnih pravil. Primanjkljaj se mu kljub temu zdi še sprejemljiv, opozarja pa na nerealno načrtovanje odhodkov, kar vzbuja bojazni pred neučinkovito porabo oz. strukturnim poslabšanjem javnih financ.

Finančno ministrstvo pravi, da je pomembno, da s prihodnjo fiskalno politiko ne ogrozijo okrevanja gospodarstva in da hkrati ohranjajo stabilnost javnih financ". "Prehiter umik fiskalnih spodbud bi lahko otežil okrevanje, še posebej v najbolj prizadetih dejavnostih. Smer razvoja vračanja k srednjeročnemu okviru bo pomembna šele spomladi, ko se bomo na EU ravni opredelili do prenehanja izjemne okoliščine in ko se tudi na EU ravni sprejme smer delovanja fiskalne politike za naslednja leta," dodajajo.

Slovenija je po navedbah ministrstva za ukrepe, povezane z odpravo in blaženjem posledic epidemije, namenila okoli pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Svojo zadolženost je v razmerju do BDP povečala za manj od povprečja držav območja evra in EU, so ponovili.

Dolg sektorja država, ki je konec leta 2020 znašal 79,8 odstotka BDP, naj bi se po načrtih do konca leta 2023 znižal na 76 odstotkov BDP. Primanjkljaj sektorja država naj bi letos dosegel 7,5 odstotka, leta 2022 5,4 odstotka, leta 2023 3,3 odstotka in leta 2024 manj kot tri odstotke BDP. Obrestni izdatki za servisiranje dolga državnega proračuna, ki so lani znašali 772 milijonov evrov (1,7 odstotka BDP), so letos ocenjeni na 756 milijonov evrov (1,5 odstotka BDP), v letu 2022 naj bi znašali 683 milijonov evrov (1,3 odstotka BDP) in v letu 2023 654 milijonov evrov (1,2 odstotka BDP), navaja ministrstvo.

"Okrevanje gospodarstva je naša prioriteta. Potem ko je vlada z interventnimi ukrepi v času epidemije ohranila gospodarsko aktivnost in delovna mesta, kar je v nadaljevanju omogočilo razmeroma hitro okrevanje gospodarstva (za letos Urad RS za makroekonomske analize in razvoj napoveduje 6,1-odstotno gospodarsko rast), posebno pozornost v naslednjih dveh letih dajemo investicijam," so zapisali.

Verjamejo namreč, da so investicije ključne za dolgoročno rast in razvoj gospodarstva, nastanek novih delovnih mest in za večjo kakovost dela in življenja.

"V proračunih za leti 2022 in 2023 zato načrtujemo za prek 2,2 milijarde evrov investicij. Fiskalni svet ocenjuje, da bi bilo smiselno dati prednost projektom, financiranim z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Na ministrstvu za finance zato poudarjamo, da se v letu 2022 krepijo predvsem programi, povezani z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Povečujejo se sredstva za okolje in okoljsko infrastrukturo, znanost, podjetništvo, promet in prometno infrastrukturo in podobno. Prav tako se za financiranje ukrepov, ki so vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, ustanavlja proračunski sklad. Vsa neporabljena sredstva na računu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto. V proračunski sklad se bodo vrnila tudi sredstva, za katera se bo ugotovilo, da so bila neupravičeno porabljena, in v primeru, če mejniki oziroma cilji ne bodo doseženi," so še zapisali.