STA novice / Odbor DZ z več dopolnili k zakonu o oskrbi z električno energijo

Predlog zakona o oskrbi z električno energijo je eden od šestih zakonov, na katere vlada razgrajuje energetski zakon, je na današnji seji odbora spomnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok. Eden od ciljev je v slovensko zakonodajo prenesti tudi novosti iz evropskih direktiv.

Med novostmi v zakonu je Košorok izpostavil pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti.

"Sprejem zakona je nujen z vidika ohranjanja, razvijanja dobro delujočega notranjega energetskega trga. Opozoriti pa bi želel tudi, da se je rok za prenos evropske direktive iztekel že konec lanskega leta in da je sprejem zakona nujen tudi, da se ustavijo vsi postopki ugotavljanja kršitev s strani Evropske komisije," je dodal Košorok.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina se je strinjala, da je zakon "resnično nujen", ne le zaradi poteka roka za prenos evropskih direktiv, ampak zlasti zaradi doseganja evropskih ciljev na področju podnebno nevtralne družbe.

Poslanci so predlog osvežili z vrsto dopolnil, ki so bila večinoma strokovne narave in v ključne vsebinske rešitve niso posegli. So pa denimo zavrnili predlagano dopolnilo Levice, ki je predlagala črtanje uvajanja mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, t.i. CRM. Ta mehanizem je, kot je ocenil Željko Cigler, v nasprotju s cilji pariškega podnebnega sporazuma in prehoda v nizkoogljično družbo.

Poslanski skupini LMŠ in NeP pa sta neuspešno skušali iz predloga brisati določilo, ki bi po njihovi oceni določeno skupino končnih odjemalcev postavil v diskriminatoren položaj. Gre za končne odjemalce za obdobje, ko so registrirani kot končni odjemalci s samooskrbo po uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije.

V drugi obravnavi je odbor potrdil tudi predlog zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo poslanske skupine SAB. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je spomnil na vladno uredbo, sprejeto avgusta, ki je že ustrezno prepovedala dajanje na trg plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. "Zadeva je praktično usklajena z uredbo vlade, zato nekako nimamo razlogov za nasprotovanje," je pojasnil.

Pri tej točki seje sta sodelovala tudi dijaka ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča Domen Bogdan in Tamara Kolerič, ki sta v raziskovalni nalogi analizirala vsebnost mikroplastike v ribah iz Mure in odkrila zaskrbljujoče podatke. "Ko spregovorijo mladi, moramo poslanke in poslanci prisluhniti še bolj," je menil Dejan Židan (SD).

Sicer pa so zlasti opozicijski poslanci, med njimi tudi Andrej Rajh (SAB), pozdravili dejstvo, da je pri vsaj nekaterih tematikah v državnem zboru mogoče preseči delitve na koalicijo in opozicijo.

Do takega preseganja pa ni prišlo pri predlogu resolucije o podnebni in okoljski krizi v Republiki Sloveniji, ki jo je po dveh neuspelih poskusih že tretjič v parlamentarno proceduro vložila skupina opozicijskih poslank in poslancev s prvopodpisanim Dejanom Židanom. "Nimamo druge možnosti, kot da vztrajamo. Gre za tako pomembno temo, da človek ne sme obupati," je ponovno vložitev opisal Židan. "Podnebna kriza ne vpraša, ali smo na levi, desni ali na sredini. Naredimo skupaj korak naprej," je pozval.

Rožac je v tem primeru sicer poudaril, da je državni zbor julija že sprejel resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050. Sprejetje resolucije bi zato pomenilo podvajanje.

A Židan je vztrajal, da je resolucija drugačen dokument, zlasti veliko krajši. Podobne dokumente so že sprejeli Evropski parlament, Vatikan in Avstrija, je dejal. "Slovenija bi morala biti glede na naravne vire, ki jih imamo, ena od vodilnih članic EU pri sprejemanju takih resolucij," se je strinjal Boštjan Koražija iz Levice. A je odbor pobudo zavrnil.

V zelo kratki obravnavi pa so člani odbora danes potrdili tudi predlog novele zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki jo DZ obravnava po skrajšanem postopku. Manj zahtevne vsebinske dopolnitve predloga zakona se v pretežni meri nanašajo na očitke iz uradnega opomina Evropske komisije iz leta 2020, kot na primer natančnejša opredelitev podatkov o podjetju, ki izvaja sevalno dejavnost.