STA novice / Eko krog predlaga uvedbo kavcijskega sistema za odpadno embalažo

Proizvodnja plastike narašča, reciklira se je manj kot deset odstotkov, ostalo konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200.000 ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji preko 137 milijonov plastenk letno konča v naravi, na odlagališčih ali v sežigalnicah. Mikroplastiko najdemo povsod, v vodi, tleh, zraku in naših telesih, vplivi proizvodnje plastike na okolje ter zdravje ljudi in živali pa so postali velik globalni problem, so sporočili iz društva.

Po oceni Eko kroga se je za preprečevanje teh problemov kot zelo učinkovit izkazal kavcijski sistem za zbiranje embalaže za pijače (plastenke, pločevinke, steklenice), ki ga imajo v desetih evropskih državah že vzpostavljenega, sedem držav pa ga uvaja.

Kavcijski sistem pomeni, da ko potrošnik kupi pijačo, za embalažo plača znesek - kavcijo. Znesek kavcije je na računu ločeno prikazan, zato da vidi, koliko je embalaža, ki jo ima doma, vredna. Ko prazno embalažo vrne nazaj na zbirno mesto, dobi povrnjeno kavcijo.

Kavcijski sistem je v veliki meri nastal ravno kot odziv na vedno več embalaže, ki ni namenjena ponovnemu polnjenju. V večini držav, kjer ga že uporabljajo, so že dosegli ambiciozne cilje EU. "Ta je sprejela zakonodajo, po kateri morajo države članice v relativno kratkem obdobju ločeno zbrati precejšnje deleže plastenk, do leta 2025 je ta delež 77-odstoten, do leta 2030 pa že 90-odstoten," so zapisali v Eko krogu.

Kot primer dobre prakse so navedli Litvo, kjer so v dveh letih s 33-odstotnega deleža ločene zbrane odpadne embalaže za pijače prišli na 92 odstotkov.

V društvu si zato za Slovenijo želijo zakonodajne regulative, ki bi omogočala kavcijski sistem ter preprečevala morebitne goljufije in zagotavljala učinkovitost sistema.

V Eko krogu so prepričani, da bi uvedba kavcijskega sistema tudi v Sloveniji prinesla številne prednosti. Zbrale bi se večje količine kakovostnega, čistega materiala za recikliranje, sistem pa bi bil cenejši tako za proizvajalce in občine, saj bi bili komunalni zabojniki za embalažo manj polni in bi dobili nižji račun za odvoz odpadkov. Sistem pa ustvarja tudi nova delovna mesta v zbiranju, sortiranju in recikliranju.