STA novice / Odbor DZ zavrnil predlagana priporočila glede ukrepov za čiščenje zraka v javnih prostorih

Kot je v imenu predlagateljev seje dejal Dejan Židan (SD), so prepričani, da ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 zanemarjajo vlogo prenosa z aerosolom in zato ne uvajajo ključnih ukrepov, ki ciljajo prav na ta mehanizem širjenja. Kot je še opozoril, so posamezni strokovnjaki na pomen ustreznega zračenja javnih prostorov opozarjali v strokovnih člankih in javnih nastopih, a ni bilo v tej smeri nič storjenega.

Ob tem je še opozoril, da je bilo v javnosti veliko govora o tem, ali za prezračevanje prostorov zadostuje odpiranje oken. Po besedah Židana je slednje pomembno, a nikakor ne zadostuje, zato je treba graditi na doktrini varnega prezračevanja.

Predlagatelji seje so sicer pripravili več predlogov sklepov. Med drugim bi priporočili vladi, da odobri sredstva za opremo učilnic, predavalnic in drugih prostorov z merilci CO2 ter čistilniki zraka. Priporočili bi tudi, da vlada pripravi oz. dopolni celovito strategijo ter akcijski plan obvladovanja epidemije, s katerima bodo opredeljeni tudi ukrepi za prezračevanje vseh notranjih prostorov v javnih ustanovah. Odbor za zdravstvo bi ob tem še priporočil, da vlada aktivira pristojne službe, da v najkrajšem možnem času opravijo meritve prezračenosti v javnih ustanovah ter da spodbudi ali uvede obvezno uporabo zaščitnih mask FFP2 na delovnih mestih, kjer obstaja večja verjetnost širjenja okužb z novim koronavirusom. Odbor bi vladi priporočil še, da zagotovi finančna sredstva za opremo za čiščenje zraka. Večina je na seji vse predlagane sklepe zavrnila.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je na seji poudaril, da se ministrstvu zavedajo, da med učinkovite ukrepe za zamejevanje prenosa novega koronavirusa spada tudi učinkovito prezračevanje prostorov, saj do okužb najpogosteje prihaja v zaprtih prostorih. "Dobro vzdrževanje in prilagojeni sistemi ogrevanja in prezračevanja in klimatizacije imajo pomembno dopolnilno vlogo pri zmanjšanju prenosa okužb," je dejal.

Ob tem pa je poudaril, da še vedno velja, da se virus v prvi vrsti širi kapljično, zato so ključni ukrepi, ko so nošnja mask, umivanje in razkuževanje rok in vzdrževanje medosebne razdalje ter testiranje. Glede na različne okoliščine in možnosti prezračevanja, pa je po njegovih besedah treba za vsak objekt pripraviti lasten načrt prezračevanja.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa je na seji poudarila, da so javni zavodi dobivali redne okrožnice, kako ustrezno poskrbeti za prezračevanje prostorov.

Strokovnjak za področje preventivne medicine in javni pobudnik za čisti zrak Dušan Keber je ob tem opozoril, na po njegovem mnenju še vedno podcenjujoč odnos do vloge prezračevanja prostorov. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan pa je opozorila, da je pri prezračevanju prostorov treba pozornost nameniti tudi relativni zračni vlagi, ker novi koronavirus zelo dobro preživi tako pri nizki kot tudi visoki zračni vlagi.

Da so na NIJZ že zelo zgodaj začeli s promocijo prezračevanja, ker nikoli niso zanikali možnost aerosolnega prenosa virusa, pa je poudarila Simona Perčič z NIJZ. Izpostavila je še, da pri načrtovanju prezračevanja javnih prostorov potrebujejo tudi strokovnjake s področja strojništva in fizike. Sami sicer ocenjujejo, da je prezračevanje ob drugih ukrepih nujno potrebno.

V razpravi je pomen vključevanja strokovnjakov pri izbiri ustreznih prezračevalnih sistemov poudaril tudi Židan. Ob tem je dodal, da od NIJZ ne pričakujejo, da so strokovnjaki za vse, ampak, da se povežejo s tistimi, ki so pristojni za to področje. Poslanec Levice Željko Cigler je ob tem še dodal, da se, ker glede prezračevalnih sistemov še niso ukrepali, znova povečuje število okuženih. Zato je po njegovi oceni država dolžna zagotoviti finančna sredstva za ustrezno prezračevanje javnih prostorov.

Do predlaganih sklepov pa so bili zadržani poslanci iz koalicijskih strank. Poslanka SDS Mojca Škrinjar je tako izpostavila, da zagotovo obstajajo javni prostori, v katerih je zračenje zgolj z odpiranjem oken težje, a da je to najboljše. Šole pa imajo po njenih besedah natančne protokole, po katerih se morajo ravnati, tudi kar se tiče odpiranja oken.

Opozorila je tudi na stroške in ocenila, da bi, če bi hoteli s kakovostno rekuperacijo opremiti vse učilnice, državo to stalo najmanj dva do tri milijarde evrov in ne 35 milijonov evrov, kot se je na seji omenilo. Če želimo, da naprave delujejo dobro, morajo namreč te biti kakovostne, je dejala.