STA novice / Evropsko računsko sodišče: S politikami EU ni mogoče zagotoviti, da bi kmetje vodo uporabljali trajnostno

Kot so danes sporočili iz evropskega računskega sodišča, je vpliv kmetijstva na vodne vire velik in nesporen. Kmetijstvo pomeni četrtino vseh odvzemov vode v EU, kmetijska dejavnost vpliva na količino vode, z uporabo gnojil in pesticidov pa tudi na njeno kakovost.

"Voda je omejen vir. Prihodnost kmetijstva EU je zato močno odvisna od tega, kako učinkovito in trajnostno jo kmetje uporabljajo," je dejala Joelle Elvinger, članica evropskega računskega sodišča, ki je pristojna za poročilo. "Toda doslej politike EU niso dovolj pripomogle k zmanjšanju vpliva kmetijstva na vodne vire," je opozorila.

Na splošno je EU po mnenju revizorjev zagotovo financirala kmetije in projekte, ki ogrožajo trajnostno rabo vode, so zapisali.

Aktualni pristop EU k upravljanju voda izhaja iz okvirne direktive o vodah iz leta 2000, s katero so bile uvedene politike v zvezi s trajnostno rabo vode. V njej je bila določena ciljna vrednost, in sicer da se doseže dobro količinsko stanje vseh vodnih teles v EU, so spomnili.

S to direktivo se zagotavljajo zaščitni ukrepi za preprečevanje netrajnostne rabe vode, a kot ugotavljajo revizorji, države članice odobrijo številne izjeme za kmetijstvo, ki omogočajo odvzem vode. Takšne izjeme se dovoljuje tudi v regijah z vodnim stresom.

Poročilo poudarja, da nekateri državni organi redko sankcionirajo nezakonito rabo vode, ki jo odkrijejo. Skladno z direktivo o vodah morajo države članice sicer upoštevati načelo "onesnaževalec plača", a je voda, ki se uporablja v kmetijstvu, še vedno cenejša in številne države članice še vedno ne povrnejo stroškov storitev za rabo vode v kmetijstvu tako kot v drugih sektorjih. Revizorji ob tem poudarjajo, da se kmetom pogosto ne zaračuna dejanska količina vode, ki jo porabijo.

Pri trajnostni rabi vode ima pomembno vlogo tudi skupna kmetijska politika. Ponuja orodja, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju pritiska na vodne vire, kot so povezovanje plačil z bolj zelenimi praksami in financiranje učinkovitejše namakalne infrastrukture, menijo revizorji.

Po mnenju računskega sodišča je pri tem problematično, da pomoč kmetom v okviru skupne kmetijske politike ni pogojena z izpolnjevanjem obveznosti, s katerimi se spodbuja učinkovita raba vode. Tako se z nekaterimi plačili podpirajo poljščine, ki potrebujejo veliko vode, kot so riž, oreški, sadje in zelenjava, brez geografskih omejitev, kar pomeni tudi na območjih z vodnim stresom.

Ugotovitve evropskega računskega sodišča kažejo tudi, da mehanizem navzkrižne skladnosti v okviru skupne kmetijske politike, ki določa plačila, ki so pogojena z izpolnjevanjem nekaterih okoljskih obveznosti, skoraj nima učinka.

"Zahteve namreč ne veljajo za vse kmete, v vsakem primeru pa države članice ne opravljajo dovolj kontrol in ustreznih pregledov, da bi resnično odvračale od netrajnostne rabe vode," opozarjajo.

V okviru skupne kmetijske politike se sicer financirajo tudi naložbe kmetov, kot so ukrepi za zadrževanje vode. Ti bi lahko po oceni revizorjev pozitivno vplivali na rabo vode. A ugotovitve poročila kažejo, da kmetje redko izkoristijo to priložnost in se s programi za razvoj podeželja redko podpira infrastrukturo za ponovno uporabo vode.