STA novice / POPRAVEK: Vlada o gospodarskih temah

Predlog spremenjenega odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 za leto 2021 določa dovoljeno zgornjo mejo izdatkov za državni proračun pri 14,99 milijarde evrov oz. 670 milijonov evrov višje, kot velja zdaj. Proračunski primanjkljaj naj bi se kljub temu znižal na 7,9 odstotka BDP. Posledično se bo zgornja meja izdatkov celotnega sektorja država povečala na 25,80 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj pa znižal na 7,5 odstotka BDP.

V skladu z uredbo o določitvi zneska trošarine za tobačne izdelke se bodo te zvišale s 1. novembrom, nato pa se bodo trošarine za cigarete dodatno zvišale še 1. aprila 2022. Takrat bo za zavojček 20 cigaret v povprečju treba odšteti 4,6 odstotka več kot zdaj.

Vlada je izdala uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin. Z njo sta natančno opredeljena način izračuna vrednosti stanovanja ter letne stopnje najemnine, ki sta osnovni komponenti v formuli izračuna neprofitne najemnine. Na področju subvencioniranja najemnin pa uredba določa način izračuna višine subvencije k plačilu tržne najemnine.

Vlada je sprejela sklep, da sklene z družbo Slovenski državni gozdovi nov dodatek k pogodbi o razpolaganju z gozdovi v lasti države in pridobivanju gozdov. Z njim se ureja možnost poračuna nakazanih sredstev v gozdni sklad ter natančneje določa, katera denarna sredstva je družba dolžna nakazovati v ta sklad.

Vlada je znotraj državnega proračuna prerazporedila za skupaj 24,1 milijona evrov sredstev. Finančni upravi RS je dodelila 17,5 milijona evrov za povračilo unovčenih bonov pri ponudnikih storitev s področja gostinstva, turizma, športa in kulture ter za povračilo unovčenih turističnih bonov. Za naloge v zvezi s covidom-19 je v okviru ministrstva za delo prerazporedila tri milijone evrov, ministrstva za kmetijstvo 750.000 evrov ter gospodarskega ministrstva 742.000 evrov. Ministrstvu za zdravje je za nakup cepiv razporedila 939.000 evrov. Gospodarskemu ministrstvu je vlada zagotovila tudi 214.000 evrov za potrebe predsedovanja Svetu EU, direkciji za vode pa 825.000 evrov za plačilo sanacije prizadetega območja v občini Hoče-Slivnica.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2021-2024 uvrstila projekt nadgradnje železniške proge Ljubljana-Divača. Proga je na posameznih odsekih v zelo slabem stanju, zato je za zadovoljitev potreb prevoza potnikov in predvsem tovora potrebna temeljita prenova, ki bo omogočala večjo zmogljivost, večjo varnost in večjo hitrosti vlakov. Vrednost projekta je ocenjena na 726,9 milijona evrov.

Vlada je v načrt razvojnih programov 2021-2024 uvrstila projekt nakupa dela poslovnega objekta na naslovu Prešernova 18 v Celju. S tem bo država v trajno last pridobila poslovne prostore za opravljanje dejavnosti pravosodnih organov v Celju, obenem pa bo rešila problematiko pomanjkanja arhivskih prostorov.

Vlada je na novo ocenila vrednost projekta sanacije vrtcev Luna, Iskrica in Center v Celju, ki je uvrščen v načrt razvojnih programov 2021-2024. Vrednost projekta je zdaj 1,25 milijona evrov, do spremembe pa je prišlo zaradi povišanja cen gradbenih storitev in gradbenega materiala.

Vlada je sprejela poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca letošnjega junija. V tem času je Slovenija upravičena do 3,067 milijarde evrov sredstev kohezijske politike, služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa je izdala za 3,33 milijarde evrov odločitev o podpori za javne razpise, programe in projekte. Hkrati se je izvajalo za 2,79 milijarde evrov programov in projektov, upravičencem pa je bilo že izplačanih za 1,79 milijarde evrov.

Vlada je sprejela poročilo o upravljanju z javnim dolgom za leto 2020. Ta je na zadnji dan lanskega decembra znašal 34,3 milijarde evrov. Slovenija se je lani zadolžila z izdajo tri-, šest-, dvanajst- in osemnajstmesečnih zakladnih menic, posojilom v okviru sheme Sure ter dolgoročnimi obveznicami v skupni višini 7,77 milijarde evrov, iz državnega proračuna pa je plačala za 772 milijonov evrov obresti.

Vlada je v nadzorni svet Eko sklada za mandatno dobo štirih let s 24. septembrom kot predstavnike ustanovitelja imenovala Jožeta Pustoslemška, Erika Potočarja in Ervino Jarc. Prejšnjim članom se je mandat iztekel.

Vlada je zaradi imenovanja za veleposlanika v Bernu s 23. septembrom razrešila Iztoka Grmeka z mesta člana sveta Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije ter namesto njega za čas do 7. decembra 2022 na to mesto imenovala Slobodana Šešuma z zunanjega ministrstva.