STA novice / DZ ni podprl uvedbe glob za nedostojno vedenje (dopolnjeno)

Predlog je vključeval novo določbo o globah za nedostojno vedenje, ki so ji v večjem delu opozicije nasprotovali, saj so menili, da je njen namen utišati kritike oblasti. V koaliciji pa so pojasnjevali, da gre za preprečevanje pouličnega nasilja.

Koalicijske poslanske skupine so sprva predlagale globo od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. To pa je naletelo na številne kritike, da se vzpostavlja neenakopraven položaj med državljani in da gre za zastraševanje z namenom utišanja kritik oblasti.

Koalicija je nato predlog razširila na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov. Predlog, kot je bil sprejet na matičnem odboru, je tako predvidel, da se z globo kaznuje tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".

Kljub razširitvi na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov so v večjem delu opozicije ocenili, da namen ostaja enak. Kot so opozarjali, bi v pravni red s to spremembo vnesli zmedo, saj bi šlo za subjektivno odločanje policistov, kar bi lahko imelo za posledice tudi napake in zlorabe. Po njihovem mnenju je nedostojno vedenje ustrezno urejeno že v veljavnem zakonu in potrebe za spremembe ni.

"Gre za nič drugega kot uvajanje verbalnega delikta," je danes dejala Tina Heferle iz LMŠ. Z njo se je strinjala Nataša Sukič iz Levice, ki je menila, da gre za hudo obliko represije. Mojca Škrinjar iz SDS pa je nasprotno izpostavila, da je varnost zelo pomembna vrednota.

Opozicija je po seji DZ z zadovoljstvom pozdravila zavrnitev zakona. V LMŠ jih veseli, da so z opozorili uspeli prepričati tudi tiste, ki sprva še niso bili pri takšnih stališčih. Padec tako sporne novele je pokazatelj, da vendarle v naši družbi še ni vse izgubljeno," je v izjavi novinarjem ocenila Heferletova.

Po njenem mnenju gre pri padcu zakona še za en pokazatelj tega, "da manjšinska vladna koalicija ne more vladati v dobrobit državljanov". "Vidimo, da se trguje z glasovi, da padajo zakonski predlogi vlade celo na pobudo koalicijskih poslancev," je dejala in ocenila, da je takšno vladanje oportunizem. Zatrdila pa je, da sami niso trgovali z glasovi oz. poslanci DeSUS.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je v izjavi dejal, da ne bi delal zmagoslavja, vesel pa je, da je zakon padel in "da je del opozicije spoznal argumente t. i. demokratične opozicije". "Z represijo, kaznovanjem ne bomo ljudi odmaknili z ulic, pač pa jih bomo z dobrimi in jasnimi potezami," je ocenil. Ugotavlja pa, da je "en ventil verjetno zopet sproščen, da ne bo prišlo do izgredov".

Po besedah Sukičeve so v opoziciji preprečili, da bi bil "navaden državljan oglobljen s 500 do 1000 evrov kazni, če bi kritiziral to oblast". A skrb po njenem mnenju ostaja, saj da vedo, da ta vlada stopnjuje represijo. Pojasnila je tudi, da ni bila prepričana o današnjem izidu glasovanja in je delno presenečena. "Žalostna sem, da smo se tako daleč pogreznili, da se moram takega uspeha veseliti," je še dejala Sukičeva.

Zadovoljni so tudi v SAB. Kot je poudaril poslanec Marko Bandelli, obsojajo verbalni napad na kogar koli, a zakon, ki to ureja, že obstaja. "Danes zavrnjen zakon je bil ena žalost, saj se postavljamo v 20. leta prejšnjega stoletja, ko so v času fašizma utišali ljudi. To v današnjih časih ni prav," je opozoril. Pojasnil pa je, da se s poslancema DeSUS, ki sta nasprotovala zakonu, niso dogovarjali. "Zdrava pamet mora velikokrat prevladovati nad ukazom," je še dejal Bandelli.

Za predlog novele so glasovali poslanci SDS, NSi, SMC, SNS, poslanec DeSUS Robert Polnar in poslanec narodnosti Ferenc Horvath. Proti so bili poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezani poslanci ter poslanca DeSUS Ivan Hršak in Branko Simonovič. Poslanec narodnosti Felice Žiža je bil vzdržan.

Predlog je želel vnesti še nekatere druge rešitve. Tako bi kazni namesto v tolarjih navedli v evrih. Širil bi nabor upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov, in sicer tudi za primer bolezni ali telesne poškodbe. V zvezi z zbiranjem omenjenih prispevkov pa je predlagal prepoved motenja miru, povzročanja vznemirjenosti in nadlegovanja ljudi. Dodatno je določil prekršek storilca, ki oškodovanca udari večkrat, ne le enkrat. Prav tako je opredelil prekršek s hrupom in natančno opredelil obdobja, ko je dovoljeno pokanje s karbidom.