STA novice / Vlada pri zmanjševanju revščine po ugotovitvah računskega sodišča delno uspešna (dopolnjeno)

Slovenija si je z resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 zadala, da se bo število oseb, ki živijo v tveganju socialne izključenosti, do leta 2020 zmanjšalo pod 321.000, v Strategiji razvoja Slovenije 2030 pa, da se bo stopnja tveganja socialne izključenosti do leta 2030 zmanjšala na manj kot 16 odstotkov.

Računsko sodišče je ugotovilo, da sta bila oba načrtovana cilja v obdobju, na katero se nanaša revizija, dosežena, vendar vlada in ministrstvo, pristojno za socialne zadeve nista bila uspešna pri doseganju zmanjševanja stopenj tveganja revščine vseh ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva.

Stopnja tveganja revščine starejših samskih žensk, starih nad 65 let, se izrazito povečuje, stanje se ne izboljšuje niti pri enostarševskih družinah, so pa bili socialni transferji učinkoviti pri zmanjševanju tveganja revščine otrok.

Računsko sodišče je še ugotovilo, da ministrstvo nima pregleda nad drugimi deležniki, ki načrtujejo cilje in izvajajo ukrepe, ki prispevajo k zmanjševanju revščine, kar pomeni, da z njimi ne sodeluje v smislu usklajevanja politik, ki prispevajo k zmanjšanju revščine, hkrati z njimi aktivno ne sodeluje in ne spremlja njihovega dela na tem področju.

Vlada in ministrstvo sta v obdobju, na katero se nanaša revizija, spremljala podatke o stanju revščine, vendar pa je bil celoten sistem spremljanja področja le delno ustrezen, saj ministrstvo ni spremljalo in analiziralo porabe sredstev, ki se namenjajo za zmanjševanje revščine.

Ministrstvo glede socialnih transferjev, ki se izplačujejo iz sredstev ministrstva, ni ugotavljalo in analiziralo njihovega vpliva na kazalnike tveganja revščine. Poleg tega ministrstvo ni pridobivalo podatkov o znesku sredstev iz drugih virov, ki so bila namenjena za zmanjševanje revščine, in tako nima podatkov o skupnem znesku sredstev, ki so se v Sloveniji namenjala za zmanjševanje revščine, kar pa bi bil po oceni računskega sodišča nujen pogoj za celovito načrtovanje, izvajanje in koordiniranje ukrepov ministrstva in drugih deležnikov na tem področju.

Računsko sodišče je od vlade in ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila in jima podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, še piše v revizijskem poročilu.

Na poročilo so se odzvali v Levici, kjer so s poslansko pobudo ministrstvu predlagali, naj v 90 dneh na novo izračuna minimalne življenjske stroške, ki določajo višino socialnih transferjev in minimalne plače.

V Levici poudarjajo, da ministrstvo uporablja znesek minimalnih življenjskih stroškov, ki temelji na podatkih iz leta 2015 in 2016, ter opozarjajo na podražitev hrane in prehranskih izdelkov. "Takšne podražitve, kot smo jim priča, se v Sloveniji niso zgodile že več kot 20 let, saj cene rastejo že 16. zaporedni mesec, do konca leta pa se pričakuje, da se bodo cene hrane zvišale še za okoli 4,5 odstotka. Ekonomisti pa svarijo, da se rast cen še zdaleč ni ustavila," je danes v izjavi za medije povedala poslanka Levice Nataša Sukič.

"Rast cen hrane, tudi glede na ostale posledice epidemije covida-19, je osnovni dejavnik revščine v družbi in ogroža osnovne potrebe prebivalstva, zlasti dohodkovno šibkejših in socialno ogroženih. V začetku tedna so se razširile tudi novice, da se bodo občutno zvišale cene ogrevanja in da se bo trend rasti cen nadaljeval," so še opozorili v Levici.