STA novice / Odbora DZ o vlogi inženirjev arhitekture in gradbeništva pri vodenju projektov

Za zagotavljanje čim večje kvalitete bivanja in estetike prostora za vse prebivalce je po besedah poslanke Violete Tomić (Levica) nujno, da so vsi posegi v prostor strokovno premišljeni in zakonsko regulirani. "Stroki, ki sta pri nas socializirani za ukvarjanje s prostorom, sta arhitektura in krajinska arhitektura. Sta ključni za pripravo projektne dokumentacije, ki vse gradbene objekte umešča v prostor," je v imenu predlagateljev današnje skupne seje parlamentarnih odborov za kulturo in infrastrukturo pojasnila poslanka.

Trenutno veljavni gradbeni zakon določa, da mora vsak projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje za vodjo projekta, po predlagani noveli pa bo lahko vodja projekta inženir katerekoli stroke, ki ga bo določil naročnik.

V Levici so prepričani, da je predlog novele pripravljen tako, da bodo lahko direktorji velikih projektantskih podjetij sebe pisali kot vodje projektov.

"S temi spremembami in s tesnimi povezavami s trenutno oblastjo je očitno cilj vzpostavitev oligopola nekaterih projektantskih podjetij nad vodenjem največjih gradbenih projektov v Sloveniji," je bila ostra Tomićeva, ob tem pa posvarila pred "uničenjem manjših, inovativnejših in idejno močnejših projektantskih birojev".

Predlagatelji seje nasprotujejo tudi predlagani ukinitvi obveznih projektnih natečajev, ki jih morajo organizirati državni in občinski organi ter druge osebe javnega prava. "Ukinitev javnih arhitekturnih natečajev je že v parlamentarni proceduri, v obliki zakona o debirokratizaciji. Zakon zveni zelo vabljivo in simpatično, a je ta birokratizacija v resnici deregulacija," je dejala poslanka.

Na skupni seji dveh parlamentarnih odborov so bili prisotni številni predstavniki stroke. Dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš je izpostavil, da ima vprašanje, kdo je pooblaščen za vodenje projektiranja, v slovenskem prostoru dolge korenine.

"Praksa in zakonodaja temeljita na načelu, da je to tisti, ki je vodilni po vsebini vodja projektiranja. Taka praksa obstaja od osamosvojitve, zametki tega pa tudi v starih jugoslovanskih zakonih. Na tem temeljijo tudi vsi izobraževalni programi poklicev, ki se ukvarjajo z gradnjo," je poudaril.

Direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Gregor Ficko je medtem poudaril, da "arhitekti s tem zakonom ohranjajo vse pravice". "Zakon ureja nekaj drugega. Vrača pravice gradbenim inženirjem, ki jim je bila pred 10 leti z zakonodajo, ki jo je pripravil izključno arhitekturni lobi, možnost voditi pripravo in vodenje projekta za stavbe," je poudaril.

Tema današnje seje je razdelila tudi člane odbora. Predvsem so predlaganim zakonskim spremembam v bran stopili poslanci SDS. Ljubo Žnidar je današnjo sejo med drugim označil za predvolilno kampanjo, Boris Doblekar pa je stroko pozval k medsebojnemu spoštovanju in pogovarjanju, ne pa lobiranju preko katerekoli politične stranke.

V Levici so članom odborov v sprejem predlagali več sklepov, med drugim so želeli vlado pozvati, naj zagotovi dosledno spoštovanje določb gradbenega zakona v delu, ki ureja vodenje projektne dokumentacije, ter naj zagotovi spoštovanje zakonodaje pri izvajanju javnih natečajev, kadar to zahteva zakona o javnem naročanju. Vse sklepe so člani odborov zavrnili.