STA novice / ESČP z odločitvijo o bančnih izbrisih

Prve tožbe so prizadeti na ESČP vložili leta 2014. Postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo pa je ESČP uvedlo novembra 2018. Na izredne ukrepe, v katerih niso prejeli odškodnine, se je pritožilo sedem slovenskih državljanov, ker niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva in ker menijo, da ukrepi niso bili upravičeni.

Primer tako naslavlja vprašanja, povezana z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Naslavlja pa tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so upravičene le banke.

V tem postopku je državno odvetništvo v imenu države spomladi 2019 odgovorilo na vprašanja ESČP glede okoliščin sprejetja izrednih ukrepov, odločb ustavnega sodišča ter zagotavljanja možnosti sodnega varstva. Nato so pritožniki lahko opredelili zahtevek za pravično zadoščenje oz. denarno odškodnino, država pa je imela možnost vložiti odgovor na njihovo vlogo.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še vedno nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.

V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da ta ni bila z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva. Rešitev države iz konca 2019 je vnovič pod ustavno presojo. v njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo.

Banka Slovenije je medtem angažirala skupino strokovnjakov, ki kot najbolj primerno rešitev za odprta vprašanja glede pravnega varstva razlaščencev vidi vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov.