STA novice / Razprava o izboljšavah na področju dela od doma še brez epiloga (tema)

Kot so za STA povedali na inšpektoratu za delo, so bili ob navalu prijav dela na domu ob izbruhu novega koronavirusa marca lani prisiljeni spremeniti sistem beleženja, tako nekaj časa niso več vodili evidence po številu delavcev, temveč le še po številu prijavljenih delodajalcev. Z letošnjim letom pa so zaživele spletne prijave dela od doma, zato so številke za prijavljene delavce znova na voljo.

Po podatkih inšpektorata je bilo tako denimo v predkoronskem letu 2019 za delo na domu prijavljenih 2037 delavcev, letos do sredine avgusta pa 161.288 delavcev.

Prostor za izboljšave

Ob razmahu dela na domu se je hitro izkazalo, da bi se dalo to področje ustrezneje pravno urediti. Na ministrstvu za delo so za STA spomnili, da so v okviru priprave šestega protikoronskega zakona že odgovorili na pozive delodajalcev k poenostavitvi dela od doma. Ta zakon je tako poenotil vsebino, ki jo morajo delodajalci posredovati inšpektoratu, pa tudi postopek obveščanja.

Na portalu Spot je bil vzpostavljen elektronski obrazec, preko katerega delodajalci, vpisani v poslovni register, inšpektoratu lahko hitro posredujejo obvestilo o nameravanem organiziranju dela na domu.

S tem pa se obveznosti delodajalca v zvezi z delom na domu ne končajo. Skladno z zakonom o delovnih razmerjih mora tako z zaposlenim skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.

Četudi zaposleni ne dela v prostorih delodajalca, mu mora ta zagotoviti varne pogoje dela. Preden delavec začne delati na daljavo, se mora delodajalec tako seznaniti s pogoji dela na njegovi lokaciji, ugotoviti morebitna tveganja ter določiti morebitne ukrepe za zagotavljanje njegove varnosti in zdravja. "Tveganja ne izhajajo samo iz zgradbe oziroma objekta, kjer se delo izvaja, temveč tudi iz značilnosti samega delovnega procesa," so opozorili na inšpektoratu.

Nadzora na domu ni

Glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić je ob tem za STA izpostavil, da inšpektorat ne izvaja inšpekcijskih nadzorov na domovih delavcev.

Delavec, ki dela na domu, pa ima enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Pripada mu nadomestilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na in z dela. Ima pa še pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, katerega višina je določena v pogodbi o zaposlitvi.

Socialni partnerji se strinjajo, da bi bila potrebna še kakšna sprememba. Da bi bile oblikovane rešitve na strokovni ravni, je Ekonomsko-socialni svet (ESS) novembra lani imenoval poseben strokovni odbor, ki naj bi pod koordinacijo ministrstva za delo obravnaval vprašanja možnosti ureditve dela na domu z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, davčni vidik ureditve nadomestila za uporabo delavčevih sredstev, pravico do odklopa in podobno, so navedli na ministrstvu.

Kot so izpostavili, so v zadnjem letu in pol tudi sami izvedli številne aktivnosti za obveščanje delavcev in delodajalcev glede ustreznega izvajanja dela na domu, za odbor pa so pripravili tudi izhodišča za obravnavo ureditve dela na domu. A ESS rešitev še ni uskladil, saj od spomladi zaradi izstopa sindikatov niti ne deluje.

Delodajalci z več idejami, sindikati previdni

Delodajalci delo na daljavo podpirajo, kolikor se da pa bi ga uredili v kolektivnih pogodbah dejavnosti, pri čemer bi tudi sami odrejanje omogočili s sklenitvijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi.

Kot so poudarjali v preteklosti, bi ob tem razrahljali svoje obveznosti glede zagotavljanja pogojev za delo na domu, ustrezneje opredelili prispevek za uporabo delovnih sredstev delavca ter pravico do odklopa od elektronskih in tehnoloških medijev, ki bi delavca zaščitila v smislu ustrezno trajajočega počitka, uredili bi tudi možnost sklenitve dela na domu kot variante pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Sindikati so nekoliko bolj previdni. Delo na daljavo ima po njihovem mnenju tako pozitivne kot negativne vidike in pri snovanju rešitev naj bi bilo treba upoštevati vse. Med prvimi naj bi bili vključenost posameznika v delovni kolektiv in fleksibilnost glede razporejanja delovnega časa, na drugi pa tveganje prekomerne obremenjenosti odgovornost za varnost in zdravje pri delu, nadzor nad varovanjem zasebnosti delavcev in tudi sindikalne pravice.

Tudi predstavniki delodajalcev pa ne bi spreminjali zakona o delovnih razmerjih le na podlagi izkušenj iz epidemije in bi delo od doma raje urejali s kolektivnimi pogodbami.

"Po našem mnenju namreč še niso jasni vsi vidiki dela na daljavo, da bi jih bilo mogoče v sistemski ureditvi ustrezno zajeti, prav tako okoliščine dela na domu v času epidemije niso povsem enake okoliščinam dela na daljavo v času, ko ni epidemije," je za STA opozoril predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Se pa strinjajo, da je treba denimo drugače davčno obravnavati nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu.