STA novice / Rešitev za preprečevanje zlorab pri odmorih, počitkih, nadurah še ni (tema)

Inšpektorat za delo je tudi lani beležil številne kršitve zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Na področju delovnih razmerij so se te nepravilnosti uvrstile na tretje mesto - zaznanih jih je bilo 637.

Tudi te številke pa še vedno ne odražajo dejanskega stanja, saj delodajalci pogosto sploh ne vodijo evidenc ali pa jih ne vodijo skladno z določbami zakona ter jih prikrivajo, podvajajo ali spreminjajo po svoje, kar je zelo težko dokazljivo, so za STA izpostavili na inšpektoratu. Težave imajo tudi z dostopnostjo do evidenc, saj se pogosto ne nahajajo tam, kjer se delo dejansko opravlja.

Pred dvema letoma je poletni nadzor inšpektorata, usmerjen v vodenje evidenc o izrabi delovnega časa v gostinstvu in gradbeništvu, pokazal, da je 90 odstotkov delodajalcev sicer vodilo evidence, a jih je več kot 90 odstotkov to počelo ročno in manj kot 10 odstotkov elektronsko. Pravilnost podatkov tako ni bila nujno zagotovljena.

Pomanjkljiv zakon

Kot je zdaj za STA izpostavil glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić, pa je nadzor nad upoštevanjem zakona o evidencah otežen predvsem zaradi pomanjkljivosti določb zakona.

Ta namreč ne določa, da mora evidenca o izrabi delovnega časa zajemati tudi čas prihoda delavca na delo ter čas odhoda z dela, temveč govori le o številu ur, torej opravljenih, neopravljenih urah, urah, opravljenih v času nadurnega dela in podobno, je pojasnil Grlić. "Zato inšpektor ne more ugotoviti, kdaj so bile te ure opravljene, posledično pa tudi ne, ali so bili delavcem zagotovljeni počitki," je opozoril. Iz evidence o izrabi delovnega časa tudi ni razvidno, ali je delavec opravljal delo v enakomernem ali neenakomernem delovnem času in ali mu je bil omogočen odmor. Prihaja tudi do neupravičenih ali nepriznanih nadur.

"Ravno tako ni določena sankcija za odgovorno osebo, pri čemer pa so sankcije, ki so predpisane, zelo nizke, zato nimajo odvračilnega učinka. Delodajalci se tako raje odločijo, da evidenc ne vodijo oziroma jih ne vodijo v skladu z veljavno zakonodajo," je bil nazoren sogovornik. V praksi do prekomernega dela tako zagotovo prihaja pogosteje, kot je to mogoče dokazati z inšpekcijskimi postopki, se boji.

Grlić je izpostavil še, da je posledično oteženo tudi ugotavljanje zlorab nekaterih institutov, uvedenih z interventno zakonodajo zaradi epidemije covida-19, denimo čakanja na domu in skrajšanega delovnega časa.

Sindikati s svojimi predlogi

Spremembe zakona si zato želijo tudi sindikati. "Po naših izkušnjah v praksi prihaja do težav pri evidentiranju delovnega časa predvsem tam, kjer ni elektronskega beleženja delovnega časa, in sicer zlasti pri pomanjkljivosti evidenc, možnosti naknadnih sprememb evidenc delovnega časa, kjer delavec nima možnosti preverjanja pravilnosti evidenc in njihove skladnosti z dejanskim stanjem," je za STA povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Nad težave bi šli z digitalnimi rešitvami, ki bi vsebovale zahtevane obvezne elemente ter omogočale sproten nadzor in vpogled delavca v podatke v evidenci. Hkrati bi zagotovili sledljivost naknadnega spreminjanja podatkov v evidenci za nazaj.

V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, kjer so v preteklosti beležili precej kršitev, se strinjajo, da bi se moralo evidentiranje delovnega časa voditi elektronsko ne samo v večjih delovnih sredinah, temveč tudi manjših. "S tem bi se tudi izognili različnim zlorabam in t. i. kraji delovnih ur zaposlenih, različnim verzijam razporedov dela (urnikov) ob inšpekcijskih nadzorih in kršitvam počitkov," so prepričani.

Kot je za STA dejala generalna sekretarka sindikata, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Breda Črnčec, se sicer trenutno bolj kot s krajami ur soočajo s kršitvami počitkov, "saj nam že kronično primanjkuje kvalificiranega kadra, ki odhaja in se prezaposluje v drugih storitvenih dejavnostih".

Priprave sprememb stojijo

Spremembe zakona o evidencah je napovedala že prejšnja ministrica za delo Ksenja Klampfer, obljubil pa jih je tudi njen naslednik, aktualni minister Janez Cigler Kralj. Kot so za STA spomnili na ministrstvu za delo, je bila v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) že pred dvema letoma in pol vzpostavljena pogajalska skupina za pripravo predlogov sprememb zakonodaje. Sestala se je na več sejah in obravnavala konkretne predloge rešitev.

Delo ESS je spomladi zaradi izstopa sindikalnih central zastalo, na ministrstvu pa si želijo, da bi s socialnimi partnerji ta projekt nadaljevali in ga čim prej uspešno zaključili, so še povedali za STA.